recenzije

Behemoth

I Loved You At Your Darkest

Več izvajalcev

Menhir

Benighted

Dogs Always Bite Harder Than Their Master

Cryptopsy

The Book Of Suffering - Tome II

Aborted

Terrorvision

Embassy 516

Correlation

Kevlar Bikini

Rants, Riffage, and Rousing Rhythms

Zlobnik

Zlobnik

Nightbearer

Stories From Beyond (EP)

Carnation

Chapel Of Abhorrence

Grob

Metanoia

Immortal

Northern Chaos Gods

Dalstroy

Bite the Spirit

The Canyon Observer

NØLL

Within Destruction

D E A T H W I S H

AmenRa

VI

Carpenter Brut

Leather Teeth

Watain

Trident Wolf Eclipse

banner
banner

recenzija

5. 3. 2016  Extreme Smoke 57 - Corruption Deteriorates  (samozaložba, 2016)
Bend napada z vsem arsenalom hitrosti, buke in jeze, kar ga premore in to počne jebeno dobro. Kaj dobro – zakon!

Čeprav skušam plate vedno recenzirati kar se da objektivno, pri Extreme Smoke 57 (ali pa pri Patarenih) vedno popušim na tem področju, ker gre za enega prvih grind bendov s področja ex-YU, za katerega sem slišal in brez katerega verjetno sploh ne bi skušal delati ''glasbe'' ali pisati za webzin, imeti underground radio oddajo, tak da … Hvala, ekipa!

Zdaj se seveda gotovo pojavi dvom pri bralcu, češ da bom ploščo itak prehvalil, ker se čutim dolžnega, a kar gladko naj ga (dvom, namreč) odpihnem, kajti svoje navdušenje nad najnovejšim vinilnim izdelkom primorskih grinderjev bi lahko izrazil tudi, če bi mi tole bil prvi stik z njimi. Corruption Deteriorates je 12'', ki mine prehitro. Pa ne samo zato, ker bend napada z vsem arsenalom hitrosti, buke in jeze, kar ga premore, temveč zato, ker to počne jebeno dobro. Kaj dobro – zakon!

OK, kratkost plate bi lahko bil pogoj, da ne zapade v predvidljivost, povprečnost in dolgčas, a mislim, da so za to, da vse mineva hitro kot blisk, odgovorni pač sami člani benda. Namreč, kruljač Boco, basist Dejan, kitarista Miha in Edi ter bobnar Gaber znajo v kratkih komadih ponuditi precej več kot marsikateri bend, ki na komad porabi več kot 5 minut (kot bi rekel Ian Mackaye (Minor Threat, Fugazi) – ''If you can't express what you want in less than two minutes, than you shouldn't be expressing yourself at all.''). Prevladujoč faktor je, torej, brzina, ni pa edini, na katerem se giblje plošča Corruption Deteriorates.

Poleg brzine so tu seveda še majhni delčki, kot so v ravno pravem trenutku spremenjen blast beat v polhitri ritem z zaprtim hi-hatom, vokal, ki iz krulečega postane kričeč (OK, to je grind klasika, le da se zdi, da je pri Bocotu kričanje dejansko nižjetonsko kot kruljenje, kar je a) wow! in b) zakon!, ker je res neobičajen pojav), basovski poudarek, ki izzveni nad drgnjenjem kitarskih strun v točno določenem segmentu in seveda morbidne kitarske harmonije, ki me pri tem bendu privlačijo, odkar je brat prvič v kasetniku zarolal kultno kaseto 4-way split tape Musical Destruction, al' kako se je že imenoval ta kos plastike, ki je poleg ES57 ponudil še Strobodeath, Diarrhoea in še en bend, katerega se zdaj ne spomnim – vseeno je to bilo pred letom 1995!). In če bendi tipa Dillinger Escape Plan ali pa Napalm Death skušajo višek informacij zakriti v kaos in hrup, Extreme Smoke dozirajo vse v pravih dozah, z jasnimi strukturami in s čistim zvokom, ki jim dejansko deluje v prid.

Končno imam pred seboj bend, pri katerem ne morem zgolj reči ''Pizda, poslušaj blast beat!'', ampak predvsem – poslušaj bas. Mislim, Dejanov bas je za razliko text book grindcore bass sounda, ki so ga vpeljali Scott Carlson (Repulsion), Shane Embury (Napalm Death) in Danny Lilker (Brutal Truth), čist, jasen in reže! Kaj reže, ''sječe'' bi rekel Tine iz Vigilance. Dejan je v tem oziru bolj bližje Rogerju Pattersonu (RIP) iz Atheist, kot pa prej omenjeni bučni trojici. Lahko bi kar zapisal ''DAT bass, baby!'' Pa ne bom delal krivicu Gabru, ki na bobnu ponudi vse, kar se od grinderja pričakuje. Ampak, bas res prednjači.

Seveda pa trademark zvoka Extreme Smoke 57 gotovo predstavljata tudi obe kitari, ki jima mogoče zmanjka malo masnoće, ampak po drugi strani izbira tonov, način, kako se Edi in Miha dopolnjujeta med seboj ter sploh, kako gresta 6-strunki ob bok predvsem izstopajočem basu in udarniškem bobnu – po tej strani so strune gotovo prevladujoč element tegale ploščka in benda nasploh.

Boco, ki je inlay list opremil v pravi DIY-maniri in v duhu old school tape trading cajtov, nam ponudi kratke, a jasne tekste v slovenščini in angleščini, teksti so podani kot kolaž s pisalnim strojem natipkanih informacij (very old school, I like!), vse skupaj pa izrazi dokaj razločno, a prepričljivo surovo, neusmiljeno in brutalno.

Vsekakor si naredite uslugo, prišparajte 10 € in nabavite tole vinilko. Seveda jo dobite direkt pri bendu prek e-naslova musicaldestructo@hotmail.com.

GRIND!

twitter facebook