Zvoki so povsod okoli nas, od žvrgolenja ptic in valov, ki se valijo ob obali, do zvokov avtomobilov v mestu. Včasih pa so zvoki namensko združeni, da bi ustvarili določeno vzdušje ali izrazili ideje ali čustva. Takšni organizirani zvoki se imenujejo glasba.
Umetnost in glasba sta osnovni človeški funkciji. Človek in umetnost ne moreta delovati drug brez drugega. Imamo gorečo željo po ustvarjanju, ne glede na to, ali gre za majhno ali veliko stvaritev. Interakcija z zvokom je neizogibna, bodisi da ga ustvarjamo bodisi da v njem uživamo. Glasba je bila v življenju ljudi vedno pomembna, bodisi zaradi užitka ob poslušanju, čustvenega odziva, izvajanja ali ustvarjanja. Nič drugače ni pri klasični glasbi ali sodobni koncertni glasbi. Obe glasbi imata za našo družbo izjemno vrednost, vendar je težava, ki jo poznamo na tem področju, ta, da sta malo znani in zato premalo cenjeni.
Mnogi še vedno menijo, da je klasična glasba namenjena bogatim, starejšim in dobro izobraženim ljudem. Drugim je morda nerodno hoditi na dogodke klasične glasbe, ker se jim zdi, da se morajo obnašati in oblačiti na določen način, da lahko vstopijo v koncertno ali recitacijsko dvorano.
Najpogosteje se z glasbo seznanimo tako, da poslušamo glasbo ali se udeležimo glasbenega dogodka. Poslušanje doma na CD-predvajalniku, v avtomobilu, na računalniku ali iPodu je lahko zelo osebna in izpolnjujoča izkušnja.
Kot vemo, glasba ustvarja razpoloženje in vzdušje, ko jo poslušamo v salonih, barih, na zabavah ali drugih družabnih dogodkih. Poleg tega je obisk koncerta edinstven, saj ponuja vznemirjenje ob poslušanju živih glasbenikov, hkrati pa zagotavlja zvok, kot ga je treba slišati (če gre za akustično glasbo). Kje drugje lahko sedite z drugimi ljudmi, poslušate in uživate v glasbi v (relativni) tišini, tako da vas poleg glasbe same nič ne moti.
Glasba lahko spodbuja tudi um. V glasbi je veliko stvari, ki jim lahko prisluhnemo in jim namenimo pozornost. Upoštevamo lahko melodije ali teme, harmonijo, gibalne ali sproščene ritme, barvo zvokov, aktivnost skladbe, način proizvajanja zvokov ali njihovo medsebojno povezanost, hkrati pa morda ugotavljamo, kako si je skladatelj zamislil skladbo. Osredotočeno in pozorno poslušanje je neverjetna izkušnja, ki omogoča, da se izgubimo v tujem zvočnem svetu.
GLASBA V PRAZGODOVINI
Prazgodovinsko glasbo je mogoče teoretično utemeljiti le na podlagi najdb iz paleolitskih arheoloških najdišč. Pogosto so odkrite piščali, izklesane iz kosti, v katere so bile prebite stranske luknje. Flavta Divje babe, izklesana iz stegnenice jamskega medveda, naj bi bila stara vsaj 40.000 let. Na arheoloških najdiščih civilizacije doline Ind so bila najdena glasbila, kot so flavta s sedmimi luknjami in različne vrste strunskih glasbil, na primer Ravanahatha.
Indija ima eno najstarejših glasbenih tradicij na svetu – omembe indijske klasične glasbe najdemo v Vedah, starodavnih svetih spisih hindujske tradicije. Najstarejša in največja zbirka prazgodovinskih glasbil je bila najdena na Kitajskem in sega v obdobje med 7000 in 6600 leti pred našim štetjem.”Hurijska himna Nikkalu”, najdena na glinenih tablicah iz približno 1400 let pred našim štetjem, je najstarejše ohranjeno zapisano glasbeno delo.
Skoraj vsaka človeška kultura ima tradicijo ustvarjanja glasbe. Stari Egipčani so glasbo uporabljali pri verskih obredih. Številne druge afriške kulture imajo običaje, povezane z bobnanjem pri pomembnih obredih. Danes rock in pop glasbeniki koncertirajo po vsem svetu in prepevajo pesmi, s katerimi so zasloveli. Vse to so primeri glasbe.
KAJ JE GLASBA?
Glasba je umetnost, ki je v takšni ali drugačni obliki prisotna v vsaki človeški družbi. Sodobno glasbo slišimo v osupljivi množici slogov, od katerih so številni sodobni, drugi pa so nastali v preteklih obdobjih. Glasba je umetnost; zlahka se poveže z besedami, kot v pesmi, in s telesnim gibanjem, kot v plesu. Glasba je bila skozi zgodovino pomemben dodatek k obredom in drami, pripisovali pa so ji tudi sposobnost, da odraža in vpliva na človeška čustva. Popularna kultura je te možnosti dosledno izkoriščala, danes najbolj očitno s pomočjo radia, filma, televizije, glasbenega gledališča in interneta. Posledice uporabe glasbe v psihoterapiji, geriatriji in oglaševanju pričajo o veri v njeno moč vplivanja na človekovo vedenje. Publikacije in posnetki so učinkovito internacionalizirali glasbo v njenih najpomembnejših in tudi najbolj nepomembnih pojavnih oblikah. Poleg tega je poučevanje glasbe v osnovnih in srednjih šolah zdaj sprejeto skoraj po vsem svetu.
IZRAZI, POVEZANI Z GLASBO
Da bi bolje razumeli, kako nastaja glasba, preberite nekaj pomembnih glasbenih izrazov.
Melodija
Če lahko zapojete melodijo priljubljene pesmi, ste izkusili melodijo. Melodija je niz usklajenih tonov, ki tvorijo glavno linijo melodije. Predstavljajte si ga kot glavni glas v glasbenem delu. Ko govorimo o “glasu” na ta način, gre lahko za človeški ali instrumentalni glas.
Harmonija
Ko slišite delo, melodija izstopa, včasih pa jo podpirajo tudi drugi zvoki ali glasovi, ki glasbo naredijo bolj zapleteno. Harmonija se nanaša na več linij glasbenih not, ki so podrejene melodiji in jo dopolnjujejo. Slišite harmonijo, vendar ni tako izrazita kot melodija. Harmonija je pogosto sestavljena iz niza akordov ali treh ali več not, ki se igrajo hkrati.
Ritem
Druga pomembna prvina glasbe je ritem ali ponavljajoči se vzorci gibanja v zvoku. Ritem je pravzaprav razporeditev zvoka v času. Vključuje posebne zvočne enote, razporejene v takte. Za ritem je pomemben tudi pojem tempo ali hitrost izvajanja udarcev.
Glasba ima tudi veliko izrazov, ki opisujejo, kako jo je treba igrati ali peti. To so besede, kot sta allegro, ki pomeni hiter in živahen, ter largo, ki pomeni počasen. Drugi izrazi dajejo navodila za glasno ali tiho, krepko ali mirno glasbo ali celo predlagajo, kako naj bodo določene note poudarjene. Vse to pripomore k želenemu končnemu rezultatu.
DEJSTVA O GLASBI V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU
Glasba se v vsakdanjem življenju pojavlja na različne načine.
- Učenci lahko glasbene spretnosti izkoristijo za denar za študij. Obstajajo številne glasbene štipendije, vključno s programi za igranje v univerzitetnem orkestru.
- Leta 1967 je podjetnik Shigeichi Negishi izumil napravo, ki jo je poimenoval Sparko Box. Ta naprava je pravzaprav prva znana naprava za karaoke.
- Poslušanje glasbe, ki vam je všeč, vam lahko pomaga pri sproščanju in odpravljanju stresa. Zdi se, da so počasnejši tempi najboljši za umiritev napornega uma in sprostitev napetih mišic.
- Paul in Joseph Galvin sta v začetku tridesetih let prejšnjega stoletja predstavila prve radijske sprejemnike v avtomobilih. Združila sta besedi motor (za avtomobil) in Victrola (za predvajalnik glasbe) ter tako ustvarila ime za svojo inovacijo Motorola.
- Približno 90 % uporabnikov družbenih medijev se prek svojih aplikacij in profilov ukvarja z različnimi dejavnostmi, povezanimi z glasbo. Dejavnosti vključujejo sodelovanje z izvajalci ali uporabo besedil pesmi kot napisov na slikah.
- Poslušanje glasbe pred spanjem mnogim ljudem (tako otrokom kot odraslim) pomaga hitreje zaspati.
- Predvajanje glasbe med delom lahko pripomore k večji produktivnosti.