recenzije

Draconian

Under A Godless Veil

Liturgy

H. A. Q. Q.

Sufosia

Connection Failed

Engulfed

Vengeance of the Fallen

Kryptonomicon

Morbid Return (EP)

Impalement

The Impalement

Nefarious Vermin

Elongated Misery

Ensanguinate

Entranced By Decay (demo)

Paradise Lost

Obsidian

Black Tears Of The Fallen

Nephilim at Your Doorstep

Marax

The Witch

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

banner
banner

reportaža

11. 5. 2011  Thrash in trash!  (24. 3. 2011, Menza pri koritu Metelkova Ljubljana)
Gledati samostojni nastop Death Angel pomeni uro in pol razgibavanja vratnih mišic.

Thrash metal legende iz San Francisca, Death Angel, ki so se ponovno združile pred desetimi leti, so zadnje čase zelo aktivni. Tako na področju izdajanju albumov kot tudi koncertiranja. Od leta 2003 so se v Sloveniji pojavili že trikrat, najavljeni pa so tudi v četrto. Po decembrskem Thrashfestu so se DA končno odpravili na samostojno turnejo, kjer smo se nad njimi dokončno navdušili zaradi daljšega seta.

Slaba stran tega koncerta je bil dokaj slab ''support''. Prva dva benda, Adimiron in Resistance, sta dobila zelo slab odziv. Skupaj si ju je ogledalo kakih deset ljudi. Adimiron naj bi predstavljali neke vrste moderni thrash/death, glavni vzor pa naj bi jim bili celo Meshuggah. In če povežemo to z italijanskim razumevanjem švedskih norcev, se stvar hitro obrne na neizvirno stran. Resistance so bili tudi brca v temo. Milijonkrat preslišani HC-prijemi in vokal v stilu: »Ciao, ciao!«, je bil povod, da se po hitrem postopku zapusti dvorano in gre na pivo.

Suicidal Angels ... Lahko opredelimo, da gre za predstavnike thrash oživitve, ampak pri njih se pojavi dilema. Ali so bili prepozni na sceni ali pa jim manjka domišljije? Verjetno, da kar slednje. Ne glede, da skupina ''štanca'' albume, se pri poslušanju njihove glasbe pojavi vedno isto vprašanje: »Kje za vraga sem že to slišal?« Ja, SA predstavljajo thrash metal kot skupek dolgočasnih, recikliranih riffov, s tečni vokalom in ''cupa cupa'' bobnom. Boring as fuck! Pa še to! Zakaj se bodo v dveh letih pojavili pri nas že četrtič, če vključim letošnji Metalcamp? Očitno si določene skupine hitro prislužijo sindrom Amon Amarth. A res rabimo gledati neizvirne skupine vsake pol leta? Potemtakem bi bilo bolje, da bi si kot ''support'' lahko ogledali kakšen slovenski thrash bend, recimo Eruption, odkar imajo novega bobnarja.

Gledati samostojni nastop Death Angel pomeni uro in pol razgibavanja vratnih mišic. Kvintet iz San Francisca je udaril s komadom I Chose the Sky z novega odličnega albuma Relentless Retribution, na katerem je bil poudarek v setlisti, a seveda niso izpustili drugih albumov, še posebej Ultra-Violence, ki je med thrasherji priznan za legendarni album. Peterica je na odru dominirala ne glede na njegovo majhnost. Mark Osegueda, ki zadnje čase na koncertih s svojim kričanjem odstopa od svojega standardnega vokala, je s svojo kompanijo ustvaril pravi žur. Peterica se je izkazala z energičnim in suverenim nastopom. Vrhunec bi lahko opredelili s skladbo Bored, ki je prešla v posvetilu pokojnemu Ronnieju Jamesu Diu s tem, da so DA odigrali del skladbe Heaven and Hell od Black Sabbath. Nato pa sta padla še Thrashers in Kill as One iz prvenca, ki je publiko pognalo v divji moshpit, ne menoč za stebre na sredi dvorane. DA so si vzeli po tem vzeli premor, kar je bilo za bobnarja, ki je spominjal na Hermana iz Vulvathrone, več kot dobrodošlo. DA so se čez par minut le vrnili in nam postregli še Lord of Hate z albuma Killing Season, noviteto River of Rapture ter zaključili z udarnim Thrown to the Wolves. Kvintet je pokazal, da kljub letom na odru divjajo bolj kot vsi njihovi rojaki ter da se za koncert resnično potrudijo, ne pa da bi odigrali po sistemu pridem-odigram-poberem keš. Torej, po videnem se zopet veselimo Death Angel na letošnjem Metalcampu!

Avtor:
twitter facebook