recenzije

Goodtime Boys

Rain

Machine Head

Bloodstone & Diamonds

Primitive Man & Hexis

Split

Electric Wizard

Time To Die

ACxDC

Antichrist Demoncore

Sólstafir

Ótta

Dickless Tracy

Paroxysm of Disgust

Opeth

Pale Communion

Sanctuary

The Year the Sun Died

Vuyvr

Incinerated Gods

Of Feather And Bone & Reproacher

Split

Exodus

Blood in, Blood out

SuperCharger

Broken Hearts And Fallaparts

Panopticon

Roads To The North

Gallows

Chains

Debeli Precjednik

Povijest Bolesti

CRUCIFIED BARBARA

In The Red

Of Feather And Bone

Adorned In Decay

banner
banner

reportaža

7. 4. 2012  The Return of Darkness and Evil Fest  (24. 3. 2012, Pri Rdeči Ostrigi Škofja Loka)
V vseh svojih letih na metal sceni nisem še slišal za kaj bolj ... ne bom rekel neinteligentnega, nepremišljenega ... bom rekel kar izredno neumnega. Na tem prizorišču naj bi se vsi zbrali, ker so Hellsword ponovno izdali svoj demo. In to po parih mesecih.

Lahko bi se reklo, da je bil koncert na prvo pomladno soboto, saj je zunaj bilo precej toplo (to drži kot pribito, kajti le par dni prej je bil prvi pomladni dan - op. ur.). Dejstvo, da je bil še v znani Rdeči Ostrigi, je razveselilo vse kadilce, saj ima ta gostilna odličen letni vrt. Pa sama Ostriga je predvsem znana po koncertih, ki imajo dobre line-upe, a ponavadi smo nažalost tudi priča obupnemu zvoku. Tokrat je na srečo bilo drugače, z izjemo seveda počene kože na bas bobnu, ki je pripadala brazilskem bendu Grave Desecrator, ki je baje trdil, da jim je vseeno za to. V vsakem primeru je šlo za nihilizem in bi bilo bi že čudno, če tega pri black skupini tega ne bi bilo. Zdaj, ko smo obdelali prostor in čas, je najbolje, da gremo na najboljši del. Gre seveda za razlog, zakaj se je sploh koncert zgodil. V vseh svojih letih na metal sceni nisem še slišal za kaj bolj ... ne bom rekel neinteligentnega, nepremišljenega ... bom rekel kar izredno neumnega. Na tem prizorišču naj bi se vsi zbrali, ker so Hellsword ponovno izdali svoj demo. In to po parih mesecih. Kot prvo - gre za skupino, ki obstaja kako leto in ni imela ne vem koliko koncertov. Prav tako ne gre za neko kultno skupino. Ampak ni tak problem v sami skupini. Tisto, kar je izredno neumno, je to, da so ''re-izdali'' demo. Namreč, izdaja dema ni prav neki dogodek, ki se zapiše v anale. Albumi so tisti pomembni. Ni skoraj človeka, ki bi poslušal demo doma tako, kot če bi to bil album. Demo se posluša, če bi rad slišal novo skupino in njen material, da lahko oceniš njihov potencial. V nobenem primeru pa zaradi tega, da bi užival v kvaliteti posnetka in materiala. Torej, izdaja dema ni močan razlog, da bi se organiziral koncert in da bi se ga še na tak način promoviralo. Če se pa to zgodi ob reizdaji dema, je to skrajno neumno. Pokomentirajmo še malo reizdajo dema. Če izdaš demo, kaj v bistvu narediš? Če izdaš plato, jo izdaš v mediju, ki je opremljen z bookletom, ampak, predvsem je pomembno, da jo izdaš uradno in jo potem prodajaš. Povrh vsega gre za izdelek, ki je pripravljen za trg in za to, da se ga posluša. Demo seveda to ni. Še zdaleč ne. Imamo dobre posnete demote, pa jim vseeno ne pravimo plate. Imamo pa seveda katastrofalno posnete demote, ki jim potem skupine, ki so jih posnele, pravijo plate, pa pač to niso. Torej, ponovno so izdali demo. A se sploh to da? A se ga da že prvič izdati? Izda se uradne izdelke, ne pa demo.Temu vsemu ne bi posvetil takšne pozornosti, a če pač na slovenski sceni ogromno ljudi ne ve osnov o sami glasbeni industriji. In to prihaja s strani skupin, organizatorjev in promotorjev, ki naj bi največ vedeli o tem. Vedo pa očitno nič. Če želite en močan in argumentiran razlog, zakaj je scena v pizdi, ga imate tu. In naslednjič, ko se bo kdo cmeril, kako imamo sceno v pizdi, jim tudi lahko poveste, zakaj in naj scene ne poskušajo voditi, če so za to skrajno nesposobni. Gre za osnove, ki jih nekateri očitno niso niti približno predelali.  Gremo zdaj končno na koncert. Dodani sta bili še dve skupini več kot je bilo sprva mišljeno, in sicer sta se pridružili naša obalna in brazilska zasedba (dejansko bi morali igrati tudi thrasherji iz Hrvaške - Warhead -, a niso, saj bobnar ni uspel priti - op. ur.), Bleeding Fist in Grave Desecrator. Čeprav nekaterim ni bilo všeč, da so Brazilci igrali kot glavna skupina, so na koncu koncerta ugotovili, da je to bolj kot ne prekletstvo za bend. Zakaj prekletstvo? Zato, ker so skoraj vsi že odšli domov, ko Brazilci začeli.   Prvi so igrali Teleport, pri nas verjetno skupina z največ potenciala. To je bil njihov prvi koncert  z dvema kitaristoma, ki sem ga gledal (pa tudi nasploh je bil prvi njihov koncert z dvema kitaristoma - op. ur.). Čeprav je novi kitarist za prvič razočaral, se je potrebno vprašati, če Teleport res tako nujno rabijo še eno kitaro. Člani so mi zagotovili, da bodo drugo kitaro izkoristili, tako da ne bo vedno igrala enako kot prva. Ampak, če Teleport kaj nujno rabijo, je to gotovo vokal, ki zdaj ne blesti. Ker pa govorimo o skupini, ki je imela prvi koncert tri mesece nazaj, to zaenkrat še ne predstavlja nobenega velikega problema. Odigrali so še en soliden koncert. Kar je tudi logično, saj je že demo bil na nivoju. Zanimiva in dokaj originalna glasba, ki smo jo poslušali s strani Teleport, si ne zasluži priponke slovenski Voivod; saj ne, da je nekaj narobe z Voivod, ampak že oni so skupina, ki ima tako različne plošče, da je težko nekemu drugemu bendu reči, da jih kopira. Tega seveda Teleport ne počnejo. Kot sem že prej zapisal, se zelo razlikujejo od vseh skupin pri nas. Sploh kar se tiče same kitarske tehnike in zvoka (ker kitarista ne navijata ''gaina'' do konca, lahko brez težav v svoje riffe vključujeta za električno kitaro bolj nenavadne akorde). Vseeno pa jima z dobro tehniko uspe lepo žagati, tako da se odsotnost močne distorzije sploh ne pozna. Prav tako se tudi razlikujejo tudi v samih pesmih. Lahko bi rekli, da gre za vesoljske komade, ki jih delajo ''vesoljčki'' na naši sceni. Biti tujec (alien = tujec ali pa vesoljec - op. ur.) v tem smislu seveda ne more biti slabo, ker to pomeni le originalnost v pri nas dokaj neoriginalni sceni. Za njimi so igrali Vigilance, zagotovo najboljša skupina tega večera. Skupina, ki je imela zelo težaven začetek, saj izhaja iz predela Slovenije, ki je prestolnica "ruralnega metala". Metalski skupini je tu seveda težko uspevati, saj je metal urbani fenomen, ki je nastal v mestih in tudi diha mestno kulturo. Skrajno je ogabno, ko ga ne le iz notranjske prestolnice, ampak tudi od drugod po Sloveniji povezujejo s kmetijo, senom, snegom, predsodki, traktorji, nacizmom in podobnimi ruralnimi simboli. Kljub vsem ogromnim problemom, povezanim s krajevnim izhodiščem skupine, so Vigilance skupina, ki od publike dobiva že odlične odzive. Še več kot to! Znajo kanalizirati to navdušenje publike tudi nazaj, kar je pokazatelj, da so dosegli neko stopnjo odraslosti na odrih in da pri ljudeh dosegajo prav tisto, kar bi skupina morala na odru. Negativni aspekt je le zvok. Oba kitarista, Gigo in Jakob, bi lahko naredila veliko v tej smeri. Predvsem dejstvo, da ne igrata na svojo opremo, nakazuje na določeno mero neprofesionalnosti, katere si ne bi smela privoščiti v tem času njunih glasbenih karier. Gigota kot levičarja se še da razumeti, zakaj igra na vesla, ko pa Jakob tega izgovora nima. Po drugi strani bi pa lahko rekli, da ima izgovor, saj pokrajina, iz katere izhaja, ni nikoli blestela po dobrih kitarah. Torej, na nek način se ga da razumeti, kot da nadaljuje tradicijo svojega domačega kraja. Kar se tiče ritem sekcije, ni takih pritožb. Sta na nivoju kot ga mora skupina s takim stažem in ugledom imeti. Kar se pa kitaristov tiče, naj si čimprej nabavita kvalitetno opremo.   Tretji so bili Bleeding Fist. Nekaterim, ki jih še ne poznate, lahko povem, da gre za skupino, ki se drži doktrine šoka. Če povem bolj enostavno: kri je stalnica na njihovih koncertih. Same zasedbe nisem dolgo opazoval, ker mi takšna glasba ni zelo pri srcu, je pa navdušila kar solidno število obiskovalcev. Treba je poudariti, da tudi tu gre za ekipo, ki se razlikuje od ostale slovenske scene. Nekako smo bolj navajeni takih generičnih skupin iz sosednje Italije ali pa Avstrije, ki so pa ponavadi generične v tistem negativnem smislu. Povrh vsega jih tam mrgoli, pri nas so pa Bleeding Fist eni izmed redkih. Kot sem že povedal, nisem jih v celoti pogledal, a so očitno nekatere oboževalke bile pretirano zadovoljne, saj so kričale, kot da bi iz njih stiskali kri. In če se mene vpraša, je to prav tisto, kar so Bleeding Fist želeli doseči.   Četrti so na oder stopili Hellsword. Po mojem mnenju so si z vsem skupaj nakopali ogromno sramote, pa naj so to oni želeli (oz. naj je to bila njihova ideja) ali ne. Oboževalci se sicer niso obremenjevali z razlogom za koncert (reizdaja demota) in so neizmerno uživali v njihovi glasbi, ki bi se jo dalo opisati kot ''Venom kopijo v današnjem času''. Moramo še odšteti vizualni del, ki ga Hellsword niso imeli podobnega z Venom, pristop je pa precej enak: s punk pristopom igrati distorziran rock. To je seveda bilo revolucionarno 1982. leta, danes pa je to precej drugače. Kot sem rekel, je publika uživala in vprašanje je, če ta skupina lahko doseže kaj več. Namreč, Hellsword ne kažejo niti potenicala niti volje za kaj več, povrh vsega so pa trideset let za vsemi. Če še dodamo, da se takrat člani niti približno niso rodili, se vprašamo, čemu sploh vse. Verjetno gre za nek razlog v smislu ''Imejmo se dobro in uživajmo v tem, kar delamo''. Če je temu res tako, je skupina dosegla svoje. Kot sem pa že rekel, bo težko dosegla kaj več.   Zadnji so igrali Brazilci Grave Desecrator. Tudi pri njih je šlo za dokaj generično glasbo v smislu Sarcofago, torej za speed metal, ali pa kot mu nekateri pravijo black thrash metal. Slednja definicija je zrasla v glavah laikov, saj oba žanra nista združljiva. Potemtakem bi morali praviti tudi skupinam, kot so Slayer, Dark Angel, Destruction, Sodom, Infernal Majesty black thrash, pa temu ni tako. Verjetno gre za marketinško potezo, ki se je na žalost prijela v neki določeni meri.  V marsikaterem pogledu so Brazilci pokazali našim skupinam, kako se igra, saj je to bilo izvedeno, kot je treba. Prav tak je bil tudi nastop. Odnos do opreme pa je bil popolnoma kontra. Pri najhujšem pank bendu nisem videl tako uničenih inštrumentov. Zvok je bil katastrofalen, kar je še malo kopico ljudi, ki so ostali na koncertu, pregnalo iz dvorane. Ne vem, čigava je bila ideja, da se jih toliko pojača. Verjetno pa je šlo za to, da se sliši, da so danes oni glavna skupina. Vse skupaj je zvenelo posiljeno. Malo zaradi njih, malo pa zaradi zelo pozne ure. In kot bi rekel naš novinar Mićo: ''Ej, jst bi namest njih dal Jawbreaker! Oni ga vedno zasekajo!''  

twitter facebook