recenzije

Black Tears Of The Fallen

Nephilim at Your Doorstep

Marax

The Witch

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

banner
banner

reportaža

22. 4. 2016  Reportaža: Zvočna relokacija notranjih organov  (19. 4. 2016, Feierwerk Munchen)
Na neki točki me je prijelo, da bi se umaknil v kot, zvil v klopčič in cuzal palec

Do Monakovega oziroma Münchna je kar dolga vožnja, a če veš, da si boš v naslednjih nekaj urah ogledal američane The Body in Full of Hell, potem situacija postane kar bolj znosna. Še posebej, če nisi šofer, saj se potem lahko oblečeš v svojo najlepšo roza srajico (ki je bolj metal in moška od vaše pussy črne barve) in glumiš princesko na zrnu graha. Tako mi je na poti do Nemčijhe v avtu bilo vroče, neudobno, bil sem žejen, lačen ... Oh te lepote zadnjega predsedniškega sedeža v avtu. Seveda, kot se za tak koncert spodobi, so bili francoski elektro-synthwave metalci Carpenter Brut edina logična izbira za soundtrack.

Ko smo po 4 urah in pol prispeli v München (zahvala imigrantom za policijske kontrole na avtocesti #FirstWorldProblems), smo najprej dominirali našo pozicijo v družbi s t.i. "Slav squat" počepom in dali ostalim obiskovalcem vedeti, da se z nami nimajo kaj za zajebavati. A vse sanje o naši slovanski avtoriteti so se razblinile takoj, ko so Full of Hell stopili na oder.

Baje, da je že enkrat Matevž pisal nekakšen intervju z njimi, a verjetno je zanič, ker je nepismen v tri pizde materine, zato bom tukaj sam povzel svoje dojemanje benda: Full of Hell so jezni. Jezni v božju mater. In zvenijo kot najboljši mix med Pig Destroyer, Nails, noiseom in analnim posilstvom. Nastop, ki je trajal okoli 45 min, je bil tako intenziven, da me je na neki točki prijelo, da bi se umaknil v kot, zvil v klopčič in cuzal palec. Vokalist je fenomenalen, bobnar razbija svoj set kot oče mojo mamo, kitare pozvročajo sonični kaos. Ocena: odlično.

Komaj smo naročili novo pivo in trikrat otresli penise na straniščih, se je ameriški dvojec The Body že postavil na oder in začel s svojo verzijo sludgea, noisa, dooma ... Ma vsega. Fenomenalni ritmični bobni, kričeč vokal, ravno prav noise efektov, en riff na komad, vse to me je spravilo v nekakšen trans. Na neki točki sem moral stopiti ven iz dvorane, kajti nisem več vedel, kje se nahajam. Hja, konzumacije, konzumacije ... Še preden sem se uspel vrniti v dvorano, pa so The Body že zaključili. Pol ure in koncert. Ne vem, ali sem bil razočaran ali navdušen, vsekakor pa so nam dali pol urno zvočno poslastico, zaradi katere smo se zadovoljni odpravili nazaj v Ljubljano.

Fotografij ni, ker je fotografiranje za ženske.

Avtor: Jovo
twitter facebook