recenzije

Black Tears Of The Fallen

Nephilim at Your Doorstep

Marax

The Witch

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

banner
banner

reportaža

1. 11. 2013  Reportaža: Trojni koncentrat šusa v žilo!   (27. 10. 2013, Cankarjev Dom Ptuj)
Đ!

Zvrsti glasbe so kdaj kot osebe. Pop je neka blond plastična pićkica, ki je očitno nihče ne mara, ampak je vedno obkoljena z masivnimi količinami 'prijateljev'. Metal je nek kvazizafukanc, ki se v javnosti kaže kot osebnostna trdnjava, doma pa pred ogledalom pozira v maminih oblekah. Glam je nekdo, ki povsod pozira v maminih oblekah in tako dalje vse do grinda in podobnega treša.

Grind je nekdo, ki ti v dveh sekundah nadvse prepričljivo in neposredno jebe mater, staro mater, prastaro mater in vsa ostala bitja na družinskem drevesu vse nazaj do prvih bakterij na Zemlji. In potem se loti še njihovih mater. In to stori na tak precizno trešerski način, da bi se lahko iz tega pošiljanja v kurac učili še akterji kultnih angleških serij.

Na sobotnem grupnem pošiljanju v kurac znotraj domačega ter toplega okrilja Gromke so oder prvi osvojili, vsaj po frontmanovem imiđu sodeč, primerno poimenovani Zaprti Oddelek. Tip je res zgledal, kot da je spizdil iz lokalne norišnice, se zagnal na oder v svojem zajčjem kostumu in pričel kričati na publiko, dokler ga niso prijazni strički v belem odpeljali nazaj v varno, ter mehko sobico polno blazinic, hihi.

Dečki ne komplicirajo in nas meljejo s ca. minutnimi mastnimi zvokovnimi rafali. To ne pomeni, da je vse čista primitiva. Je tu občasna preciznost, občutek in masten gruv, ki nas zaluča v najbolj ekstremno kimanje, kjer si skurimo vrat in s čelom razbijemo tla. Pri tem bi posebej izpostavil basista Dragana, ki zgleda, kot da je iz matere prilezel z basom v tačkah. Tip je desektratorsko razčefukaval svoj bas, zraven pa je imel tak izraz na obrazu, kot da lika svojo srajco z maturantskega plesa.

Ljudstva se je že kar nabralo in so postajali vse bolj razposajeni.

Na bojišču odra so jih nadomestili poetično poimenovani Đornata. Gromkinemu odru že domač udaren trio, ki se zvesto držijo svojega slogana 'naprej k naravi*'. Pododrsko prebivalstvo je začelo kazati še več življenja in še večjo številčnost. Po vsakem komadu so se kot ženske po najbolj epskem štirisekundnem fuku drli, da hočejo še, čeprav jaz o tem nič ne vem. NIČ. DON'T JUDGE ME!

Priča smo bili občasnim fušem, ampak jebiga, ni fušev, ni punk. Dečki so bili prepričljivi, razfukani, umazani in nas poslali v vrtinec neandertalskega šusa, o katerem ne bomo nikoli pravili svojem staršem. Edino, če smo iz ene izmed tistih disfunkcionalnih družin, kjer se ob zajtrku pogovarjajo o analnem seksu, medtem, ko fotr vstavlja hrenovko v štručko. Z majonezo. In nas zraven gleda v oči. In se nagajivo nasmiha.

Za finale smo se iz oči v oči znašli s kultnimi Hrvati Bolesno Grinje, ki so naredili finalni razčefuk. Ljudstva se je nabralo že toliko, da so bile sosednje države popolnoma prazne. Bilo jih je milijone! Folk je norel do daske. Ne toliko zaradi tega, ker bi bili Grinje toliko boljši od ostalih, ampak bolj kot ne zaradi tega, ker je bila publika toliko bolj alkoholno zrajcana.

V zraku je bila gosta mešanica vonjav švica, poceni alkohola, vaginalnih sokov in slabih odločitev. Ko vidiš kitarista najkultnejših Pujskov Sreče, kako nori v prvi vrsti, potem veš, da je na odru nekaj prav. Sicer je kasneje ponujal bobnarju Lužetu pir, a ta se ni zavzel za opojnost iz piksne in se je raje ukvarjal z neumnostmi, kot so npr. bobnanje.

Šundr se je končal. Tla prekrita s plastmi piva, poceni alkohola, še cenejšega alkohola, semeni, švicem, lakom za nohte, solzami nedolžnih ter krvjo tistih, ki niso čistega srca. V prvih bojnih vrstah se je videlo polomljene, padle, a alkoholno evforične ljudi. Resno, tak razčefuk, kot je pa to bil, je spravil štiri jezdece apokalipse v zibelko in jih ob E-rated pravljicah nežno zazibal v spanec.

Kudos!

*zajebal sem. Naprej k naravi je slogan linije Linia od Zelene Doline. Đornata imajo 'Simple, fast & good' ... honest mistake. Op. ur. muc.**

**Opis urednikove mucice

twitter facebook