recenzije

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

Sodom

Out of the Frontline Trench

hudic

Ne Ergo Dimittas

warkings

Reborn

gaerea

Unsettling Whispers

Challenger

Turned to Dust

Voidsphere

To Call / To Speak

Rammstein

Untitled

Fvneral Fvkk

Carnal Confessions

Korn

Nothing

Malorshiga

Kvlt ov Vitis et Olea

Vitriol

To Bathe From The Throat Of Cowardice

Mgła

Age Of Excuse

Slipknot

We Are Not Your Kind

Dekadent

The Nemean Ordeal

banner
banner

reportaža

15. 1. 2017  Reportaža: Svarunova noč XVI  (26. 11. 2016, Klub Jedro Medvode)
Volkovi so tulili in zavijali, kot še nikoli prej.

Vsem folk metalcem ter častilcem staroverskih načinov, je tradicionalno in nasploh znano, da je eden izmed zadnjih novembrskih sobotnih večerov, rezerviran za slavljenje Svaruna na edinstven način. Nekaj edicij je bilo na žalost mnogih (razen za Teglo) preskočenih. Tudi sam sem ta dogodek za nekaj časa izpustil, letos (op. 2016, ker je urednik prepozno objavil reportažo!) pa me je naključje zopet pripeljalo v medvoški brlog Jedra in volkovi so tulili in zavijali, kot še nikoli prej.

Takoj na začetku je bilo na nas izlito sedmero posod božjega srda. Ugh, kot da bi gledal bend, ki ima pod pasom že nekaj plat ter let izkušenj! Srd so trdna in dodobra zbrana četa, ki je odigrala sicer malo krajši set, kljub temu pa se poznata kvaliteta ter izkušnje z odrom. Skupina ne pozna meja, 20. 1. pa napovedujejo izdajo svojega prvenca Smrti Sel. Takrat bodo tudi odigrali koncert v Orto Baru v Ljubljani na 15. obletnici založbe, pod katero spodajo, On Parole Productions. Tokrat se jim je na odru pridružil tudi naš vrhovni vodja, ki pa je trpel blazne muke, saj folk večerov ne prenaša ravno bolje. Čeprav ima sedaj na svoja stara leta čudne prebliske, da to pa mogoče ni samo zvrst, kjer bi se konstantno predvajali zgolj Korpiklaani, upamo na hitro okrevanje in da naj ne bo tako slab voditelj radijskih oddaj.

Nadaljevali so Agan. Dečki (ter takrat tudi deklica) so na odru svarunskega Jedra že igrali. Nekaj let je minilo, s tem pa tudi nekaj sprememb. Dobrih, seveda. Vidi se, da jemljejo svoj projekt še bolj resno, gradijo pa tudi na svoji publiki ter materialu. Iz mladih volčičev so tako zrasli v prave mlade volkove. V kolikor vas zanima več, si lahko pogledate intervju, ki sem ga imel možnost opraviti z njimi na dotični večer. Objavljen bo v nekaj dneh!

Sledili so jim malce bolj izkušeni možje, Voloh, ki pa so me ob igranju coverja Amon Amarth totalno izgubili. Sam nimam proti bendu nič, zgolj bilo je pričakovati, da bo bend odigral raje več svojega materiala. Moja pozornost je tako mogoče malce padla, tako kot nekaterim drugim obiskovalcem, ki so v njihovem času raje spili kakšno pivo več.

Heathen Foray so bili tokratni headlinerji večera. Za njih sem na samem koncertu slišal prvič in upam, da zadnjič. Pevcu se je poznalo pomanjkanje odrskih izkušenj, kar pa se je skozi nastop samo še stopnjevalo. Med publiko je bilo sicer moč videti mešane občutke, definitivno pa niso bend, ki bi jih rad priporočal za kakšen dodatni obisk.

Večer so zaključili domači Morana. Mešanica med lastnim avtorskim delom ter coverji Arch Enemy, meni niso najboljša kombinacija in bi tu dosti raje videl, da bi bil poudarek bolj na lastnem materialu. Sploh če bend obstaja že 10 let. Morda pa je v ozadju kakšna tradicija, ki je do tega trenutka nisem uspel izvedeti. Pa da ne bom samo kurcal – kar sem uspel slišati njihovega materiala, je bilo konkretno, na pomoč pa jim je tokrat priskočila session klaviaturistka, ki je bila konkreten dodatek in je celotno zadevo morda dvigovala na boljšo raven.

Organizacija v Jedru je bila zelo dobra in vidi se, da iz projekta v projekt samo še napreduje. Na socialnem omrežju sem slučajno opazil zgodbo o temu, kako je zvočni tehnik nesebično pomagal prezagretemu obiskovalcu, ko je ta že omagal in ga tako na lastne stroške in čas pripeljal na varno nazaj v mesto. Tu se pokaže tista nesebičnost, ob kateri je videti, da je usoda metalskega programa ter osebja v Jedru v zelo dobrih rokah. Upam, da tako tudi ostane. 

Fotke: Hana Slapar

twitter facebook