recenzije

Black Tears Of The Fallen

Nephilim at Your Doorstep

Marax

The Witch

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

banner
banner

reportaža

24. 3. 2013  Reportaža: Prvi pomladni grind  (22. 3. 2013, Klub Gromka)
Kot da hipsterji sploh pridejo pred polnočjo iz Bikofeja na Metelkovo …

Pomlad je že v deželi (trditev je veljala en sam dan, ker je v soboto že prišel sneg), prav tako pa je v deželi že tudi prvi pomladni grind. Oziroma, je bil. Namreč, petkov večer na Metelkovi so poleg tujih alter-turistov, ki iščejo kakšen gramček zelene opojnosti, hipsterjev in pijanih srednješolcev, zapolnili tudi ljudje, ki jim je Brutal Truth Need To Control ena top plat. Pa tisti, ki imajo kakšne drede in našitek od Doom.

Petkov večer je bil tudi eden bolj nenavadnih, saj je VSAK klub na Metelkovi ponujal koncertno dogajanje. A grind se je na srečo vršil le na enem mestu, tako da je Gromko obiskalo kar lepo število ljudi. In le-ti so morali biti na mestu audio-zločina že ob 20:30, saj se je koncert (zadnji v sklopu tri tedne dolge turneje bendov Afgrund in Mumakil) moral končati že ob 22:30. Kar je po eni strani kul, saj ni bilo treba cel večer bazditi zunaj in čakati neko pozno večerno uro, da si razgibal vratne mišice, po drugi strani pa je vseeno butasto, ker je razlog za to bil nek DJ, oz. DJ-program, ki se vsak petek dogaja natanko od 23. ure naprej. Kot da hipsterji sploh pridejo pred polnočjo iz Bikofeja na Metelkovo …

Tako so oder okrog petnajst do devetih zasedli švedsko/finski grinderji Afgrund, katerih hitrost je tekmovala z Nasum in Rotten Sound, zvok pa je bil v celoti prepojen z enim velikim Sunlight Studio worshipom. Kar je bilo zakon! Deri bas, deri po pički!!! V kakšnih 30 minutah smo dobili okrog 20 komadov, ki so resda več ali manj vsi narejeni po istem kopitu (zdaj vam je jasno, zakaj je prava grindcore plata lahko le 7''), ampak v točnosti eksekucije, hitrosti samih komadov in divjosti pevca Armina Schweigerja, Afgrund nikakor ne bi mogli označiti kot dolgočasne. Tako je kvartet odgrindal večino komadov iz split albumov ali pa iz albumov Svarta Dagar, Vid Helvetets Grindar in Age Of Dumb, samo dogajanje pa so zdinamizirali govori proti posilstvu, rasizmu in v zagovor veganizmu in enakosti, ki jih je pevec serviral pristno, resno, a na trenutke tudi precej šaljivo. Ni glih pridigal, torej, po drugi strani pa tudi ni bil Seth Putnam, če hočete.

Za njimi so na oder prišli švicarski Mumakil, tudi kvartet, ki glih delajo na novi plati, ki bo letos izšla pri Relapsu, če se ne motim. Švicarji so odpičili furiozen grind set (sami sebi – in to res ustrezno, če me vprašate – pravijo 'blastcore'), ki ni toliko nasumovski, kar je bilo super, saj kljub podobni dolžini in servirani količini komadov nismo dobili copy-paste prejšnjega benda. Tokrat je kitara dominirala, saj je bila mastna in glasna (take that, basist!), bobnar pa je tudi pokazal obširnejšo paleto blastov, pankačine in gruva (take that Finec pred njim, ki je poznal le blast in d-beat). Je pa šov imel eno posebnost – namreč, njihov vokalist Thomas je fasal tako dozo gripe, da je bojda v bekstejđu spal, kozlal, švical, kuhal, smrkal itd., tako da je njegovo mesto zavzel prejšnjega benda kričač. Le-ta je odkrito priznal, da ne pozna vseh komadov, ki jih mora peti, kaj šele besed, a se je znašel neverjetno dobro. Tip je poleg krikov ponudil še par pristnih kruležev, nikoli ni izpadel iz ritma in struktur komadov, njegova energija pa kljub temu, da je igral z Afgrund in imel v riti že kar nekaj pirčkov, ni pojenjala niti najmanj. Še večja posebnost je bila v dejstvu, da je Armin mikrofon ponudil še nekemu ogromnemu tipu, ki je odpel en komad z Mumakil (''I will sing it my way!'', kar je res storil in na srečo je to izpadlo res dobro), svojo priložnost pa je dobil tudi organizator koncerta in čudak Profanity ekipe, Mićo, ki je komad odkrulil in furiozno odkričal, kot se spodobi.

Koncert je v tej točki postal pristna prijateljska zabava. Bendi so noreli, folk tudi, kar je iz postelje spravilo tudi Thomasa. Možakar je tako prilomastil na oder in ko ga vidite, vam je jasno, da je moral imeti res hud problem z gripo, če ga je le-ta spravila v posteljo (kot lahko vidite na spodnjih slikah, je tip velik kot dva vokalista zasedbe Ratos De Porao). Thomas je potem kljub dejstvu, da je komaj stal in menjaval barve kot za stavo, odkrulil še par komadov in se iskreno zahvalil vsem skupaj, preden je šel objemat školjko.

Grind is pomlad, grind is protest, grind is party, grind is večen (OK, jabolčni zavitek je tudi večen, a to tukaj nima nobene veze z ničemer).

Fotke: Tina Ahačič

twitter facebook