recenzije

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

Sodom

Out of the Frontline Trench

hudic

Ne Ergo Dimittas

banner
banner

reportaža

13. 3. 2014  Reportaža: Polomija ist krieg  (9. 3. 2014, Channel Zero Metelkova Ljubljana)
V življenju se nisem toliko namučila, da bi vsaj nekaj slišala.

Vsaj ne zamujam z reportom, ampak res ne vem, kje naj začnem ... Torej, če sem lahko kolikor tolikor objektivna, se je dne 9. marca 2014 zgodila polomija leta, oziroma najgroznejša polomija, kar jih pomnim od prihoda v Slovenijo.

Prvi nastopajoči, Norvežani One Tail One Head so, seveda, to polomijo pozdravili z „you suck“. Nobeden ni ne slišal ne vedel, o čem pri tem bendu dejansko gre. Kak nevednež bi si tako celo lahko predstavljal, da gre za slab bend, čeprav dejansko res ni toliko slab.

Ampak zvok.

Nismo vedeli, ali poka mikrofon, ali je to zvok nasploh, ali je to vse v sklopu benda, glasbe? Hm, dejansko ste res morali biti tam, da bi si lahko predstavljali odziv publike – večina je bila v dilemi, kaj se dejansko dogaja, ampak z zelo nezadovoljnimi razprtimi očmi. Nekako smo se tolažili s tem, da je to samo šele prvi bend.

Po kratki pavzi so se na oder prilezli Islandci Svartidauði, ki imajo sami po sebi hudo muziko in za sabo vsakega spoštovanja vredno ploščo Flash Catedral, s katere so očitno igrali največ komadov. Ko rečem »očitno«, pomeni, da se tudi to ni slišalo, kot je treba, oziroma, slišal se je le hrup in trenje po kitarah, nekje bobni vmes – komedija.

A bi dali denar za poslušanje čistega nesmiselnega hrupa, čeprav veste in čutite, da je za tem nekaj več? 

Žal je na publiki bilo videti veliko razočaranje in 20 € vrženih v zrak, da še ne govorim, da je večina bila iz sosednje Hrvaške. Dragi otroci, nikoli več! Ne more se iti prek insistiranja tonca benda, da naštima zvok, če enostavno veš, da to ne bo šlo kar tako. Za CH0 je to jasno, saj ni prvič, da se dogaja kaj takega.

In na koncu Mgła ... Ok, tukaj so se vsaj slišali nekateri deli – če si le lahko dovolim biti sarkastična. Sploh ni bilo čudno, zakaj so Poljaki igrali 6 stvari, ne pa 8 kot jih igrajo običajno. A je sploh omembe vredno, kateri so to bili komadi? Ah, kot vedno, s tem, da ni bilo Mdlosci II, kar je zame bilo na nek način olajšanje – vsaj ne bom slišala meni osebno najboljšega komada v takem hrupu in se s tem oropala šans, da se kdaj prikažem na nekem njihovem koncertu nekoč, ampak definitivno ne v CH0. Sploh se ni bilo mogoče sprostiti, se prepustiti toku glasbe, ker te glasbe, melodije, ni bilo moč slišati. V življenju se nisem toliko namučila, da bi vsaj nekaj slišala.

A je to podobno koncertu? Mislim, da vsekakor ne.

Resno, report je kratek, ker je včasih boljše biti zadržan od tega pljuvanja. Ko se spomnim ... boljše živce prišparat. Za v bodoče pa bom res pretehtala ali grem na nek koncert, ko bo v CH0 ali ne, ker je treba šparati tako s časom kot z denarjem v tej ekonomski krizi.  

Avtor:
twitter facebook