recenzije

Black Tears Of The Fallen

Nephilim at Your Doorstep

Marax

The Witch

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

banner
banner

reportaža

12. 5. 2014  Reportaža: Pestilence - Pričevanje davnih  (28. 4. 2014, Gala Hala Ljubljana Metelkova)
Mogoče pa davne muči skleroza in se več ne spominjajo, kaj so počeli v svojih najboljših trenutkih.

Glede prvih dveh skupin ne bom zgubljal veliko besed. Lahko rečem, da nekega vtisa nista pustili. Bodisi zaradi zvoka,ki je bil dober le izven dvorane bodisi zaradi stereotipnosti bodisi zaradi tega, ker so Pestilence v dveh minutah zamenjali več akordov kot oni v njihovem celotnem repertoarju.

S Pestilence se je seveda vse spremenilo. Zvok je bil kot se šika. Osemstrunske kitare so zvenele ustrezno, saj niso bile preveč doneče in spackane, pa tudi kitarista sta jih uporabljala pravilno. Tonski mojster in skupina sta glede zvoka res naredila dobro delo. Tudi čez to, kako so odigrali komade, ki so jih zvadili, nihče ne bi mogel imeti pripomb.

Prvi del setliste je bila sestavljen iz zadnjih dveh plošč ter po ene pesmi s Spheres in Testimony of the Ancients. Z nove plošče in sploh z Ressurection Maccabre so pesmi zvenele veliko bolje in smo jih prvič slišali, kot bi jih morali. Tako da smo bili priča modernemu death metal bendu, a razmerje med novimi in stari klasičnimi komadi v repertoarju je dalo občutek, da gledamo novo skupino, ki pa tudi kdaj pa kdaj odigra kak star komad svojih idolov.

Ko smo bili nekje na polovici koncerta, se začuda setlista ni spremninjala. Mislim, da smo milijonkrat slišali: "This one is from Ressurection Maccabre". Mislim, saj ni problem, da predstavijo nov material v res dobrem zvoku in ga res dobro odigrajo. Prav nasprotno - odlično, ampak kje so pa stari komadi?

Kje so komadi, ki so jih naredili velike?

Odkar v skupini več ni legendarnega bobnarja Marca Foddisa, je izgubila občutek o tem, kaj je prav in kaj ni. Celoten koncert je bil dobro zvajen, ampak zvajen do smisla, da je vsebinsko zmajkalo spontanosti. Ko smo pa prišli do spontanosti, se je pa vse podrlo. Tako so na koncu spontano odigrali njihov verjetno najboljši komad, in sicer Twisted Truth. Bobnar in basist verjetno nista neka fena Pestilence, saj se nista dobro znašla, tudi kitarista sta že na začetku zgrešila, Mamelli je pozabil besedila, solažo, koliko časa traja kak riff. Bil je en tak zmazek, nevreden take pesmi.

Vse, kar je zvenelo dobro na koncertu, je bil nov material, ki mu je tudi zvok bil prirejen. Vse, kar je pa najboljše pri Pestilence, pa ni dobro zvenelo, oziroma je tega manjkalo.

Mogoče pa davne muči skleroza in se več ne spominjajo, kaj so počeli v svojih najboljših trenutkih.

Avtor:
twitter facebook