recenzije

Bölzer

Lese Majesty

Sodom

Out of the Frontline Trench

hudic

Ne Ergo Dimittas

warkings

Reborn

gaerea

Unsettling Whispers

Challenger

Turned to Dust

Voidsphere

To Call / To Speak

Rammstein

Untitled

Fvneral Fvkk

Carnal Confessions

Korn

Nothing

Malorshiga

Kvlt ov Vitis et Olea

Vitriol

To Bathe From The Throat Of Cowardice

Mgła

Age Of Excuse

Slipknot

We Are Not Your Kind

Dekadent

The Nemean Ordeal

Bad Religion

Age Of Unreason

Vltimas

Something Wicked Marches In

Behemoth

I Loved You At Your Darkest

banner
banner

reportaža

8. 7. 2016  Reportaža: Peklensko kratki, a sladki napad v Gromki  (2. 7. 2016, Klub Gromka Metelkova Ljubljana)
Mislim, da so igrali maksimalno 30 minut, a kakšnih 30 minut je tole bilo!

Ker sem prestar in bi mi bilo prevroče še tretji dan preživeti na festivalu Live After Death v Komnu, sem soboto pač preživel v Ljubljani. Kjer se je na moje srečo in veselje v klubu Gromka imel zgoditi koncert domačih, zdaj izredno aktivnih Shiv in gostujočih ameriških Tørsö.

Kljub vročem dnevu in dejstvu, da je že mnogo ljudi šlo na dopuste, festivale itd., je bila Gromka prijetno polna. Koncert so torej odprli domači Shiv, katere je naš Matevž precej pohvalil, ko je recenziral nedolgo nazaj izdan EP in kot sem videl, njegove besede niso bile zapisane kar tjavendan. Shiv je napadalni trio, ki, kot veste, združuje tako crusterske vplive kot metalske. Kitara je imela sound, ki je več kot dovolj izražal hommage Sunlight Studiu na Švedskem (saj veste, tistem, kjer so snemali Entombed, Dismember idr.), bas je tudi prijetno grmel, boben pa je zadevo dvignil daleč nad vse naokrog, saj se Shiv s svojim bobnarjem ne šlepajo na dva ritma, temveč izrazijo celo paleto tolkalskih vragolij.

Če ob izrazu crust ali pa ''nekaj-mešano-z-crust'' pomislite zgolj na d-beat, se pri Shiv močno uštejete. Kar je ta bobnar počel, mi je na misel takoj priklicalo predvsem Alexeia Rodrigueza in kultne ameriške holy terror hardcorovce Catharsis. Kasneje sem izvedel, da je tip odigral koncert s stopalom v gipsu, tako da vsaka čast! Ali bo zaradi tega enkrat v prihodnosti pohabljen, ne vem, je pa res vseh pohval vredno. Mogoče je basist Jaka monolitna pojava in deluje precej bolj plašno kot sem ga vajen iz njegovih Skorbut časov, a zato monolitno živalskost izraža kitarist/vokalist Jan. OK, možakar ne skače naokrog, ampak kljub temu, da stoji na mestu, žge po strunah in se dere, kot da bo eksplodiral. Barva njegovega krika me je to soboto res spomnila na Pig Destroyer, medtem ko se kitarske melodije in riffi gibljejo med Entombed, Neurosis, Crowbar, Coldworker, veliko je referenc tudi na Tragedy, Ekkaia pa Ictus itd. Vsekakor jih pojdite gledat kamorkoli. Mislim, da so igrali maksimalno 30 minut, a kakšnih 30 minut je tole bilo!

Za njimi so na oder prišli kalifornijski Tørsö. Kvartet, ki ga tvorijo Ktru, Ethan, Jasmine in Giacomo, prihaja iz Oaklanda, nažigajo že tri leta, kot pa je pravil tekst ob najavi koncerta:

''trga in razbija v maniri in-your-face HC-ja s hitrostjo, ki lomi vratove. Za seboj imajo 3 izdaje z večino pesmi krajših od minute in pol. Toda hiter tempo glasbe ne pogojuje njene preprostosti - v resnici hitro napredovanje akordov in timinga naredita Torso zelo zabaven bend za poslušanje, še bolj za gledanje in circle pit je neizogiben! Skozi zvok drobilnih bobnov in hrustljavih kitar besen in hripav (dobrodošlo ženski!) vokal strupeno pljuva po današnji družbi masovne kulture: od feminizma in religije, političnih zadev in upora do veganstva in straightedgea.''

Benda ne poznam, tako da iz minimalne komunikacije med komadi, kaj šele iz pevkinega kričanja nisem razbral, o čem pojejo. No, komunikacija med komadi je bila res minimalna, a to samo zaradi tega, ker so s tem ohranili jedrski napad svojega nastopa. Ta bend je žgal manj kot 30 minut, a žgal je na polno. Basistka deluje mirno, a zato kitarist na drugi strani (ki se je bojda nekaj pritoževal zaradi dejstva, da ni mogel odvrniti zvočnika do amena, a je v HC bendu, tak da ga je to gotovo ''jačalo'' tisti večer; kurc', saj ga razumemo, a Gromkini sosedje so z vsemi žavbami namazani, tako da je ekipa Gromke pač naredila edino, kar je lahko, da ne bi prišli možje/žene v modrem) skače do konca. Pevka ne miruje, ves čas koraka po odru, daje iz sebe še zadnje atome glasilk in duše, vse skupaj pa podkrepi res dooober bobnar, ki je tolkel kot največja žival. Vse skupaj deluje zelo pissed off, reference na DC hardcore sceno tipa Minor Threat ali pa kalifornijske nažigače Black Flag kar dežujejo z vsako noto, krikom in udarcem.

Glasba benda je razgibana, dinamična in zanimiva, v norenje pa so kljub vse večjim temperaturam v klubu nagnali ves živi folk.

Sem pa vesel, da oba nastopa nista trajala predolgo, tako da smo lahko zapustili švic-kamro in se šli hladit pred klub, kjer se je underground druženje vsaj pri nekaterih potegnilo globoko v noč.

Fotke: Primož Kovačič

twitter facebook