recenzije

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

Sodom

Out of the Frontline Trench

hudic

Ne Ergo Dimittas

warkings

Reborn

gaerea

Unsettling Whispers

Challenger

Turned to Dust

Voidsphere

To Call / To Speak

Rammstein

Untitled

Fvneral Fvkk

Carnal Confessions

Korn

Nothing

Malorshiga

Kvlt ov Vitis et Olea

Vitriol

To Bathe From The Throat Of Cowardice

Mgła

Age Of Excuse

Slipknot

We Are Not Your Kind

Dekadent

The Nemean Ordeal

banner
banner

reportaža

20. 11. 2012  Reportaža: Of Melodies and Breakdowns, part 2  (15. 11. 2012, Arena Dunaj Avstrija)
Težko je dandanes izpeljati nastop popolno, a vseeno so oboževalci skupine zapustili dvorano dobre volje.

Izlet na Dunaj je bil tokrat daljši kot ponavadi, a nekako tu nima smisla opisovati spanec v urejenem in poceni hostlu, sprehajanje po centru Dunaja ter kavico v Starbucksu za 2,8 evra. Ja, kavici, ne kavi. Tokratno rajanje je bilo usmerjeno v dvorano, ki je kakšne pol kilometra stran od Gasometra. Hja, za čistko dvorane v Gasometru je po koncertu Trivium bilo potrebno več kot en dan, toliko čistilcev pa Dunaj tudi nima. Zato se je koncert August Burns Red, Devil Wears Prada in Veil of Maya odvijal v Areni.

Okoli osmih zvečer je na oder stopila prva skupina, ki sliši na ime Veil of Maya. Skupina je na tej turneji zamenjala deathcoraše Whitechapel, kar se je tu na koncertu pokazalo predvsem v manjšem deležu publike, ki je gledalo Veil of Maya. A bili so solidna zamenjava, vendar vsekakor niso prišli do pravega izraza – namreč, skupina je obtičala nekje med deathcorom in vsemi možnimi tehničnimi zvarki. Pokazali so zvrhano mero tehničnosti, težavnih ritmov kar ni bilo konec, tudi breakdowni so bili vse prej kot običajni. In kljub vsej tehničnosti, kompleksnim riffom, je vse skupaj delovalo kot, da je skupina brez duše. Nekako glasba ni prišla do pravega izraza. Mogoče rabi skupina več kilometrine ali pa si vzeti čas in napisati kakšen bolj razgiban album, kljub temu da zadnji izdelek Eclipse ne zveni slabo.

Sledili so Devil Wears Prada, ki bi jih označil kot gnilo jajce tega večera, ker enostavno stilsko niso ustrezali Veil of Maya in August Burns Red. Kljub temu, da naj bi šlo za metalcore, so DWP pokazali le najbolj klišejske prijeme, klišejske spevne refrene ter kičaste klaviature, ki so bile vse prej kot poslušljive. Vsekakor pa skupina nima malo oboževalcev, ker je bila dvorana Arene polna, publika pa je tudi spremljala skupino s skakanjem in razno raznim divjanjem. A bolj kot glasba je pri DWP prevladoval izgled, kar pa dandanes ni ravno redkost, namreč podobnih bendov, ki imajo milijone ogledov na YouTube kar mrgoli. Na srečo ali nesrečo določenih obiskovalcev so DWP po 45-ih minutah zapustili oder, tako da so ostali le še August Burns Red.

Pri August Burns Red so se pojavili nekateri pomisleki glede uigranosti skupine. Namreč, februarja 2010, ko so bili na turneji skupaj z Lamb of God, se je skupina občutno motila. Pa vendar je treba skupini dati še kakšno možnost. No, in na našo srečo se je izkazalo, da dokaj mlada metalcore skupina, ki se je povzpela na sceno s štirimi albumi (ter enim božičnim albumom), pokazala, da so v preteklih dveh letih veliko delali na nastopu. Skupina je v dobri uri odigrala presek diskografije, poudarek pa je bil na lanskoletni izdaji Leveler, ki naj bi bila njihova najbolj dodelana plošča. August Burns Red so svoj set odpičili suvereno, kitarista sta melodične riffe stresala kar iz rokava, seveda niso izostali tudi breakdowni. Dominiral je tudi bobnar Matt Greiner, ki je pred premorom odigral skupaj z basistom solo točko, s tem, da je basist imel na odru še par dodatnih prehodnih bobnov, ki jih je igral stoje.

Bobnarska solo točka je, ironično, delovala bolj naštudirano kot dejanske skladbe skupine.

Po premoru se je skupina vrnila z dvema skladbama, in sicer je bil odigran Empire z Leveler ter zaključni White Washed s Constellations, ki se začne počasi z breakdowni, nato pa preide v hitri melodični šus, kar je bila za obiskovalce še zadnja možnost, da se zdivjajo. Seveda je publika tekom nastopa ABR sodelovala z vsemi možnimi vragolijami in ko sodeluje pol dvorane, je jasno, da se je baza oboževalcev skupine v teh letih močno povečala.

Če potegnem črto, je skupina svoj nastop odpeljala brez večjih napak, pevec je publiko stalno spodbujal, a njegov nastop je bil na čase smešen in patetičen. Zelo je bilo očitno, da je zagrizen kristjan (tu se nam je posvetilo, zakaj so letos izdali božični album) in je temu primerno padal na kolena, marsikdaj pa je pogled usmeril gor v nebo. V tem primeru so As I Lay Dying bolj sprejemljivi, ker brez dvoma nimajo kakšnih patetičnih izpadov. Tudi njegovi plesni gibi so bili smešni, zelo nadležen pa je bil z vihtenjem mikrofona, pri čemer se je le čakalo, da si ga bo kdaj zabil v glavo, a se nekako ni zgodilo. Pa drugič.

Težko je dandanes izpeljati nastop popolno, a vseeno so oboževalci skupine zapustili dvorano dobre volje.

Avtor:
twitter facebook