recenzije

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

Sodom

Out of the Frontline Trench

hudic

Ne Ergo Dimittas

banner
banner

reportaža

22. 1. 2018  Reportaža: Kreator in Vader v Kinu Šiška  (18. 1. 2018, Kino Šiška)
Glede na to, da se bodo Slayer počasi upokojili in je večina bandov, ki se te dni zanaša na to starošolsko estetiko precej bednih in niti četrt toliko izkušenih kot Vader, se bom v prihodnjih letih obrnil kar k njim, ko mi bo potožilo po dozi pravega starošolskega metala kaljenega v usnju in verigah.

Fotke: Tina Ahačič

Kreator je najbrž marsikdo od nas videl večkrat. Pravzaprav ne bi bil presenečen, če bi v četrtkovem občinstvu bil kdo, ki je skupino videl dvajsetkrat, saj se je v Sloveniji in sosednjih državah v zadnjih 30 letih to dejansko dalo. Tudi za Vader bi lahko rekli nekaj podobnega, a sta se obe skupini s svojo zanesljivostjo prikupili koncertnim obiskovalcem in tudi tokrat pritegnili veliko število ljudi v Kinu Šiška.

Za razliko od predskupine Dagoba. Ti si poleg imena vezanega na Vojno zvezd z Vader ne delijo nič, kaj šele s Kreator. Mesto na turneji so si pridobili, a gotovo ne z relevantnostjo paketu ali dobro glasbo. Pač še eden tistih pop/djent/whatever metal bandov, brez jajc, brez fokusa, brez pomena.

Za razliko od Vader, ki pa so se tokrat odrezali mnogo bolje kot njihov soimenjak v močvirju Yodinega planeta. Soliden zvok se je odlično podal Piotrovemu gromkemu glasu, ki dejansko ni izgubil ničesar v več kot tridesetih letih izvajanja ene najnapornejših zvrsti glasbe na svetu. Kratki govori, 45 minut na odru in brezhibno igranje. Nič balasta, teženja, česarkoli, kar bi motilo, samo to, kar je bilo obljubljeno.

In obljubili so prvenec The Ultimate Incantation, kar mi je osebno povsem ustrezalo. Vader imajo namreč enormno diskografijo, kar pomeni, da se lahko v njihovem naboru skladb poslušalec med koncertom kar malo zgubi, kar tokrat ni bila nevarnost, saj je skupini prvenec dal fokus in namen. Wah wah, špičaste kitare in tremolo ročke; glede na to, da se bodo Slayer počasi upokojili in je večina bandov, ki se te dni zanaša na to starošolsko estetiko precej bednih in niti četrt toliko izkušenih kot Vader, se bom v prihodnjih letih obrnil kar k njim, ko mi bo potožilo po dozi pravega starošolskega metala kaljenega v usnju in verigah. Po odzivih publike, najbrž nisem bil edini, ki tako misli.

In tudi nisem bil edini, ki je ob Kreator naravnost užival. Vader sem si tokrat ogledal prvič po desetih letih, medtem ko sem Milleta in ekipo v živo videl vihteti zastavo sovraštva menda sedmič. Možno, da sem kdaj pozabil šteti. Skupina slovi po ponavljajočih se pesmih in nastopu, a so me tokrat s svojo profesionalnostjo in energijo naravnost prevzeli. Leta 2012 v Cvetličarni se je njihov koncert kar vlekel, medtem ko je tokrat z ravno pravo dolžino in pesmimi z aktualne plošče Gods of Violence zadel terno. Popoln zvok, mastne kitare, Ventorjevo odlično bobnanje, vse je bilo na mestu – grobo in povsem subjektivno bi ocenil, da so Kreator (kljub nedolžnemu bobnarskemu fušu na komadu Phobia, heh heh) verjetno prav tisti v kopici thrash skupin iz osemdesetih, ki v živo igrajo prepričljivo najbolje.

Sladkasti komadi z zadnjih plošč s spevnimi refreni so tokrat vžgali. Thrasherska energija, ki se potem odpre v hipermelodičen refren, je ohranjala razpoloženje publike na visokem nivoju. Ne bi vedel povedati točno, kaj je bilo tokrat drugače proti Cvetličarni nazadnje pred dobrimi petimi leti, a je bilo že na MetalDays vse skupaj bolj energično, tokrat pa še stopničko višje. Ne vem, če to gre pripisati zgodnji uri celotnega koncerta, ampak je ta vseeno pohvalna in spoštljiva do publike, saj je marsikdo bil pokonci že cel dan, da o delovnem dnevu, ki je sledil, ne govorimo.

twitter facebook