recenzije

Black Tears Of The Fallen

Nephilim at Your Doorstep

Marax

The Witch

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

banner
banner

reportaža

19. 10. 2017  Reportaža: Kostanjek ima sceno? Itak!  (14. 10. 2017, Kostanjek)
Vinotok je sedaj že tradicionalno koncertno dogajanje, ki ga uspešno izvaja AKD Pizdun. Malo manj uspešno jim gre pisanje PR besedil, ki so za en kurac in jih sedaj ne morem niti kopirati v tale zmazek. Hvala. Ampak iz njihovega PR teksta je bilo razvidno, da bodo nastopili "upi underground scene, ki nikoli ne razočarajo" in logično je bilo, da sem pričakoval ravno obratno.

Nisem ravno najbolj nerazgledano govedo od človeka, ampak včasih se prebudi ljubljančan v meni, ki mu je tujina že odhod v K4 namesto na Metelkovo. In ta ljubljančan v meni je v soboto, 14. 10. 2017, snobovsko dvignil svojo obrazno kumaro in rekel: "Kostanjek? Pa kje v pičku mater je Kostanjek?"

Kot se je izkazalo še taisti dan, je Kostanjek neko idilično naselje (?) nad Krškim, Brežicami in nad devetimi gorami. Ako bi uporabljali GPS navigacijo, bi nam ta govorila: "Za drugim vinogradom greste levo, pri tretjem brdu zavijete desno in če pridete do vinotoča, ste zajebali. Ker iščete Vinotok, ne vinotoč."

Vinotok je sedaj že tradicionalno koncertno dogajanje, ki ga uspešno izvaja AKD Pizdun. Malo manj uspešno jim gre pisanje PR besedil, ki so za en kurac in jih sedaj ne morem niti kopirati v tale zmazek. Hvala. Ampak iz njihovega PR teksta je bilo razvidno, da bodo nastopili "upi underground scene, ki nikoli ne razočarajo" in logično je bilo, da sem pričakoval ravno obratno. 

Vendar sem se kaj hitro uštel. Prvi so na oder stopili super muzičarji s super brezveznim imenom: Mamuti. C'mon. Če to vsaj ne bi bilo neko dvoumno ime z referenco na slabo šalo ala "mamu ti jebem", bi bilo še sprejemljivo. Ampak po začetnem mini facepalmu so me kar konkretno odpihnili, saj fantje/gospodje igrajo res catchy verzijo funka. Sproščeno, groovy in zabavno, definitivno vredno ponovnega ogleda. 

Drugi so na oder stopili Dust Collector, ki imajo debelega bobnarja, plešastega basista in preglasnega kitarista. Svoje stoner-ish komade so zajebali manj, kot pa sem pričakoval. 

Kot tretji so na oder stopili Jegulja, ki so dobro znani tako domači kot tuji publiki. Poleg tega, da gre za bend, ki še vedno išče basista, zatorej kar pogumno pišite na FB profil Jure Gašper, so se kostanjeviški (?) kostanjkasti (??) publiki predstavili z novim bobnarjem Omarjem Naberjem, za katerega nikoli ne bi rekli, da je še nedolgo nazaj na odrih stal s kitaro v roki. Suveren nastop, čudovita obrazna mimika, ujeta med trpljenjem tega sveta in 5-urnim edging orgazmom, in meni vedno bolj všečni riffi so odlikovali tale nastop. 

Zadnji so oder zasedli Britof, ki so nedolgo nazaj izdali svoj prvenec. Razen tega, da bi bobnar rad igral v Mastodon, le s temi nimajo nič skupnega. Igrajo umazan rock'n'roll, ki se ga ne bi sramovali niti prvaki tega žanra. Energičen šus v ušesa, ki ga lahko doživite tudi sami danes na Riffeater koncertu v Orto Baru. 

Avtor: Jovo
twitter facebook