recenzije

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

Sodom

Out of the Frontline Trench

hudic

Ne Ergo Dimittas

banner
banner

reportaža

31. 1. 2016  Reportaža: Januarska kataklizma  (25. 1. 2016, Kino Šiška Ljubljana)
Kataklysm so iz benda, ki je včasih ružil in uničeval vse pred sabo, postali zgolj rutinski bend, ki ponavlja svojo zgodbo znova in znova brez efektivnega učinka.

Če so januarja 2014 prinesli močno zimo in celo žled v naše kraje in imeli res brutalen koncert v Gali Hali, so tokrat Kataklysm prinesli razočaranje v moja ušesa, večer pa so na srečo rešili Sepcticflesh ter Aborted.

Večer so otvorili Aborted in to brutalno ter brez odvečnih dolgočasnih pizdarij. Za predskupino večera so dosegli lepo število ljudi, vendar kljub nagovarjanju Svencha za mosh ali dva, ljudem enostavno ni bilo do tega. Njegove občasne šale so bile sicer več kot na mestu, proti koncu pa je bilo moč videti tudi nekaj vrtenja predvsem mladih vratov. Predstavili so material iz najnovejšega EP-ja Termination Redux in zadnjega ploščka The Necrotic Manifesto ter seveda nekaj klasičnih komadov. Sam špil je bil zadovoljiv, vendar jim časovna pozicija tokrat ni bila ravno naklonjena.

Nekaj minut kasneje je dvorano preplavil zlovešč zvok, ki je naznanjal nastop grških Septicflesh. Skupina trenutno uspešno promovira deveto ploščo Titan. Sam nastop mi je bil zelo dober, orkestralna spremljava zelo zadovoljiva, zmotilo me je zgolj pevčevo nenehno (in s tem dejansko mislim non-stop) že klišejsko nagovarjanje publike v smislu »moji prijatelji«.  Na bobnarskem prestolu je tokrat sedel Kerim »Krimh« Lechner  (ex-Decapitated, Krimhera, session Behemoth itd.) in to mesto si zagotovo zasluži, saj je prava bobnarska mašinerija, k bendu pa se prilega več kot odlično.

Kanadska katakalizma pa ni imela za pokazati nič novega ali omembe vrednega. Skorajda identičen nastop tistima na Metaldays in Brutal Assault lansko poletje. Odprli so z Breaching The Asylum, nadaljevali z If I Was God I'd Burn It All, sledili pa pretežno komadi z zadnje plošče. Komadi so sicer hitro stekli v ušesa in postali nalezljivi,  vendar sem tu zgleda pričakoval več, kakor so prikazali. Definitivno so naredili nekaj  vzdušja in zabave, vendar kot prej rečeno, vendar je očitno, da so dosegli obdobje, ko se zdi, da jim je koncert zgolj vsakodnevna rutina, kar je bilo tudi moč opaziti pri obeh strunarjih, Mauriziev glas pa več kot očitno izgublja na svoji prej sicer izvrstni moči.

Kataklysm so v zadnjih nekaj letih skorajda stalnica na naši koncih, s tem pa se jih človek tudi nagleda in posledično malo naveliča, čeprav bodo njihovi orto ljubitelji seveda trdili drugače. Tako so iz benda, ki je včasih ružil in uničeval vse pred sabo, postali zgolj rutinski bend, ki ponavlja svojo zgodbo znova in znova brez efektivnega učinka. 

twitter facebook