recenzije

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

Sodom

Out of the Frontline Trench

hudic

Ne Ergo Dimittas

warkings

Reborn

gaerea

Unsettling Whispers

Challenger

Turned to Dust

Voidsphere

To Call / To Speak

Rammstein

Untitled

Fvneral Fvkk

Carnal Confessions

Korn

Nothing

Malorshiga

Kvlt ov Vitis et Olea

Vitriol

To Bathe From The Throat Of Cowardice

Mgła

Age Of Excuse

banner
banner

reportaža

29. 6. 2013  Reportaža: Down v Zagrebu  (25. 6. 2013, Tvornica Kulture Zagreb Hrvaška)
''CROATIAN FAN BASE SMOKES WEED, DRINKS BEER AND SAYS FUCK YOU!''

Foto: Nina Grad @ Rockline.si (link do vseh fotk iz koncerta na portalu Rockline.si – klik!)

Na dan 25. 6. 2013, praznik slovenske samostojnosti, smo Slovenci hiteli na jug in preko državnih meja.

Ironično, kajne?

Kam pa smo šli? Z ušesi za dobro muziko na koncert južnjakov iz New Orleansa, Down.

Čeprav bi nas morali možje iz Down prvič po Metalcampu 2009 obiskati dan prej v Kinu Šiški, so koncert v deželi na sončni strani Alp odpovedali (bojda zaradi logističnih težav). Tako smo bili primorani karte zamenjati, se napokati v avte, na vlak, morda celo na kolo in oditi v prestolnico naših južnih sosedov, Zagreb. V Tvornici kulture je posadka petih veteranov metal scene, katerih zgodovine in dosežkov verjetno ni treba posebej omenjati, nastopila prvič.

Vzdušje je bilo že pred koncertom na višku in množica (v kateri je bilo precej obilnih bradačev – hm, le zakaj?) je nestrpno pričakovala začetek koncerta, ki naj bi bil ob 21.00. Če smo si obetali kakšno predskupino, nam je ob 21.30 verjetno že vsem bilo jasno, da je ne bo.

Tako so ob 21.50 na oder prikorakali kar zvezdniki večera in koncert otvorili s komadom Eyes of the South. Sledil je Witchtripper, žal edini odigrani komad z novega Purple EP-ja (recenzija) in fantje so publiki dali vedeti, da kljub kilometrini še niso za staro šaro. Philu Anselmu je s pomočjo publike mikrofon uspelo namučiti do te mere, da je po koncu komada crknil.

Po komadu There's Something On My Side, ki je zelo redko v repertoarju, sta sledila Lifer, posvečen pokojnemu Dimebagu Darrellu, in Lysergik Funeral Procession, posvečen nedavno preminulemu Jeffu Hannemanu. Nato so Ghosts Along The Mississippi, Pillars Of Eternity, New Orleans Is A Dying Whore, Temptation's Wings in Losing All še dodatno razgreli publiko v že tako prevroči Tvornici (res je bilo svinjsko vroče), kljub temu da je bila temperatura zunaj vse prej kot letnemu času primerna.

Sledilo je majhno presenečenje v obliki "komada", narejenega kar na licu mesta. Povod zanj je bil Anselmov poduk Pepperja, da glede na to, da so na Hrvaškem prvič, je publika tukajšnji "fan base" in nastal je Croatian Fan Base, ki je publiko znorel do te mere, da je poleg kozarcev piva, majic, zastav konfederacije, in kaj vem še česa na oder priletel tudi modrček. Tega si je brez obotavljanja nadel bobnar Jimmy Bower in tako "slečen" odigral preostanek koncerta. Po Underneath Everything so fantje oder zapustili.

Po čik pavzi, ker so po Anselmovih besedah ''encorej i '' za bende tipa Skid Row, je sledil vrhunec večera, s Hail The Leaf, Stone The Crow in Bury Me In Smoke, ki so temperaturo dvignili dobesedno do vrelišča. Za nameček so takrat, ko bi se morala v zadnji pesmi zgoditi "fade out" in "fade in", inštrumente eden za drugim prevzeli roadiji in linijo komada vodili naprej. Anselmo pa je prevzel bas kitaro, Kirk mikrofon (medtem je tudi on dobil svoj modrček iz publike) in vsi skupaj so z letečimi menjavami na inštrumentih komad pripeljali do zaključka, ko je Anselmo kot pravi veteran odpel verz Led Zeppov: And she's buying a stairway to heaven ...

Down so brez dvoma priredili spektakel, ki se ga bomo z veseljem še dolgo spominjali. Grmeči kitari Pepperja Keenana in Kirka Windsteina, doneča bas kitara Pata Brudersa in boben Jimmyja Bowerja, ki je verjetno odmeval čez cesto v sosednji Hocus Pocus lokal so bili fantastični. Vsekakor pa je vse skupaj odlično povezoval vokalTM Phila Anselma, če izvzamem neglasbene prvine nagovorovTM, grdih pogledovTM in žuganja s pestjoTM.

Fantje so dokazali, da jih slava ni pokvarila. Še vedno so samo "navadni" fantje iz New Orleansa, tesno povezani med seboj in s svojo ekipo. Z veseljem igrajo glasbo za publiko, s katero se poenotijo. Morda je občutke koncerta še najbolje povzel prijatelj, ki je izjavil, da se je po dolgem času počutil kot takrat, ko je kot nadebudni petnajstletni mulček doživel svoj prvi pravi metalski koncert.

Avtor:
twitter facebook