recenzije

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

Sodom

Out of the Frontline Trench

hudic

Ne Ergo Dimittas

banner
banner

reportaža

13. 11. 2013  Reportaža: Dethwater is real!   (11. 11. 2013, Gala Hala Metelkova Ljubljana)
For fish only

Fotke by Nina Grad @ Rockline.si (na omenjeni strani jih je ziher več, pa še drugačne so, tako da spizdite tudi tja!)

Snorčki naslovnica by Slocartoon.si

Beseda današnjega dne je morje.

Moooorjeeeeeee.

Neskončna modrina. V vidnem polju ni ničesar razen morja in nebes. Občasno se nariše kak valovček, ki nas poboža po jajčkih in tu in tam nam skozi lase zapihlja veter. Pod gladino se skriva bogastvo raznoraznega življa. Dno je tako daleč od nas, da je že nevidno in izgubljeno v črnini. Ponedeljkov razčefuk v Gali je bil v znamenju slanega vodnega kraljestva. Modre luči, zasanjano, plavajoče vzdušje med bandi in pač … headlinerji z imenom The Ocean.

Vse se je začelo brez predigre. Hacride so nas fuknili v sredino nevihte, ki žre ladje vseh oblik, velikosti, namembnosti in spolov še hitreje kot tipičen metelkovski zamletek fehta za €. Sicer so bili občasni, zasanjani vložki, ki so predstavljali zatišje pred/po nevihti, ampak večinoma smo bili podvrženi masivni rifaži, agresivnemu bobnanju in metanju pljuč iz varnega zavetja človeške notranjosti. Ritmi so bili še bolj zlomljeni od možganov prej omenjenega tipičnega metelkovskega zamletka, a niso motili nevihtnega tripa.

Evidenca generičnih nagovorov pri Hacride:
Make some noise: ✓
I can't hear you! I SAID MAKE SOME NOISE!: ✓

You're great. It's so nice to be here: ✓

This is an older song, you may remember it: x

Po Hacride je skozi nevihtne oblake posijalo sonce. Gladina se je pomirila. Na odru so se znašli Tides From Nebula, ki so nam povedali, da nam bojo zaigrali nekaj komadov. Lepo, da so to povedali, ker drugače bi crknil od presenečenja, ko so začeli z nastopom.

Pri njih ni kaj veliko za povedati, poleg tega, da so komade očitno delali po knjigi post-rock for dummies. Sicer korektno zaigran, prijetno odsoten, zasanjan z očitnimi prehodi na rahlo močnejše predele, ki pa so vseeno bili … morsko … puhasti, ampak generično. Hodeči stereotip post-rocka. Predvidljivo, povprečno, a kljub temu lepo.

Evidenca generičnih nagovorov pri Tides From Nebula:
Make some noise: x
I can't hear you! I SAID MAKE SOME NOISE!: x

You're great. It's so nice to be here: ✓

This is an older song, you may remember it: x

Za njimi je prišel čas za glavni razlog, da se je večina ljudi narisala tam. Shining. Mogoče rahlo izven morskega konteksta, edino, če se delamo, da so nočna mora neke defektne globokomorske ribe, ker Shining so bili glasni, agresivni, shizofreni in so na splošno pofukal vse. Nesporni kralji večera.

Sicer so izgledali rahlo smešno,  ko so prišli na oder, ker je izpadlo, kot da hodijo skupaj v dizajnerske trgovine kupovat obleke in da imajo istega frizerja. Po možnosti kar s sabo na touru. Ampak jebiga, modna pista gor ali dol, dečki obvladajo svoje inštrumente in vejo, kaj delajo.

Frontman je poleg kitare in vokalov še kdaj zlorabljal ušesa s saksofonom. Redki se zavedajo tega, a to je najbolj metal glasbilo vseh časov, če je uporabljeno na pravi način. Občutek v ušesih, ko ušesne bobenčke napada hiperaktivno kaotičen metal v spremljavi saksofona, ki mu je tako odpićkalo, da bi mu prikimal še sam John Zorn, je fantastičen.

Krono pa so pobrali s svojim videnjem kultnega komada 21st Schizoid Man od samih legend, bogovov, cezarjev, druge kul besede, King Crimson. Odtujenosti in fenomenalnemu vzdušju orignala so dodali svoj oster rob. Dodatna agresija, bolna improvizacija vmes in splošen val hrupa je sprožil vesoljni orgazem.

Na njih je ljudstev še najbolj norel, a žal so zaključili mnogo prekmalu. Mi smo stradali po še eni dozi, a jebiga, tajmingi so tajmingi.

Evidenca generičnih nagovorov pri Shining:
Make some noise: ✓
I can't hear you! I SAID MAKE SOME NOISE!: ✓

You're great. It's so nice to be here: ✓

This is an older song, you may remember it: ✓

Za finale so našim ušeskom postregli nosilci večera The Ocean, ki sebe opisujejo kot 'ambient soundtrack doomrock'. Primerno, ampak hkrati … the fuck? Dečki so glasbeno kar mnogostranski. Ne tako kot njihovi predhodniki Shining s svojo kombinacijo vsega z vsem + vse, ampak vseeno. Premorejo od zasanjanih post-rockovskih božanj, preko sludgerske pogube do totalnega zvočnega razčefuka.

Glasba je peljala in zanimivo je bilo videti, da se je frontman večinoma držal v ozadju. No, tudi vokali so bili bolj kot ne v ozadju, kar niti ni napačno, ker bi The Ocean, po večini komadov sodeč, izpadli veliko bolje kot instrumentalni band. In že čutim, kako besne horde oboževalcev kolje mojo voodoo lutko. A jebiga, jokajoči vokali so pač vojni zločin.

Se je pa opazilo, da so bili Shining glavne princese večera. Saj so The Ocean igrali rahlo manjši publiki in tudi delovali na trenutke nekam zaspano napram spektaklu, ki nas je doletel pred njimi. Ta turneja bi rabila samo eno spremembico in sicer Shining za headlinerje. Publiko bi na samem koncu pognali na tačke, imeli bi daljši repertoar in na splošno bi se špil končal s tako zvočno eksplozijo, da bi se še naši pravnuki rodili s piskanjem v ušesu.

Evidenca generičnih nagovorov pri Shining:
Pozabil :'(

Aja, pa zvok je bil dober.

twitter facebook