recenzije

Paradise Lost

Obsidian

Black Tears Of The Fallen

Nephilim at Your Doorstep

Marax

The Witch

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

banner
banner

reportaža

12. 7. 2015  Reportaža: An Evening With Mastodon  (13. 6. 2015, Tvornica Kulture Zagreb Hrvaška)
Pravi bend na pravem kraju na ravno ta prav dan.

V vseh teh letih so ameriški Mastodon nemalokrat bili blizu – parkrat na Hrvaškem, enkrat v Sloveniji, neštetokrat v Avstriji ali Italiji. In niti enkrat mi jih ni uspelo ujeti. Do letos, ko so objavili, da bodo v sklopu promoviranja še vedno aktualnega albuma Once More Round The Sun, obiskali Zagreb. Kar bo eden redkih klubskih koncertov na festivalni turneji.

Nikjer pa ni pisalo, da bodo igrali – sami.

An evening with Mastodon torej … 90 minut ameriškega kvarteta, ki je že od začetka buril duhove, kaj šele od celestialnega preboja na sam vrh alter scene z albumom Crack The Skye in trdnim držanjem na mestu vladarjev z – po mojem mnenju – malce slabšima The Hunter ter Once More Round The Sun.

In Tvornica Kulture v Zagrebu, ki poleg frišnega Vintage Industrial Bara tvori konstantno aktivno klubsko sceno glavnega mesta Hrvaške in ki je v preteklosti že gostila Machine Head, Slayer, Down ipd., je bila idealen kraj za to. Ravno prav velika se je napolnila skorajda do zadnjega kotička, vsei, ki so bili na koncertu, pa so več kot zgolj oboževalci zasedbe Mastodon. Od majčk z logotipom in imaginarijem bendovskih albumov do debat o tem, katere vse komade bodo igrali in katere bodo žal izpustili ipd. Že 10 minut v tistem placu je povišalo pričakovanja na much.

In ko so Brent Hinds, Brann Dailor, Troy Sanders ter Bill Kelliher zasedli oder Tvornice, se je folku snelo. In bendu tudi. Zvok resda ni bil najjači, za kar se je bend tudi opravičil (meni iskreno je bil super, al' ajde), a so to hitro kompenzirali fani, ki so z bendom odpeli vse komade od začetka do konca. Kaj trije vokali – vsaj 500 jih je bilo. Bendu se je trgalo, folku pa tudi.

In čeprav je večina komadov še vedno predstavljala zadnji album, smo dobili svojo dozo hitov iz preteklosti, še posebej s končnim komadom The Tzar (odigranim v celoti!) in bisom Blood And Thunder – dejansko je šlo za drugi bis, ki ga bend – kot sam pravi – nikoli ne izvede! Tako da …

Poleg tega so vokalna fušanja, ki so tako vidna na DVD-ju Live At Aragon, ostala skrita v skorajda stadionskem občutku klubske enotnosti, ko je folk recimo pel Oblivion ali pa Crystal Skull. Bend je z razlogom tam, kjer je – instrumentom strežejo filingaško, a precizno, si pa še vedno kljub vsemu privoščijo kak zajeb in improvizacijo, prav toliko, da nam dajo vedeti, da so navadni smrtniki.

Vsekakor se je spet izkazalo, da je Zagreb, ki je letos že gostil Saint Vitus in Crowbar eden tistih krajev, kamor morate iti gledat take bende – riffaža in brade so v Zagrebu praktično tako domači kot Zlatni Dukati v Slavoniji ali cajke v Kini Baru v Ledina Centru.

In ko se Mastodon vrnejo – kar se gotovo bodo, sodeč po tem sobotnem koncertu – bomo spet tam.

Foto: Nina Hudej

twitter facebook