recenzije

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

Sodom

Out of the Frontline Trench

hudic

Ne Ergo Dimittas

banner
banner

reportaža

30. 11. 2015  Reportaža: Alkoholna beštija  (26. 10. 2015, Kino Šiška Ljubljana)
Kot rečeno, prava mala alkoholna beštija.

Metalska veselica, alkoholna beštija, koncert katerega se marsikatera metalska duša spominja bežno.  To so  samo nekatera dejstva, ki govorijo o koncertu težko pričakovanih Korpiklaani ter Arkone v ljubljanskem Kinu Šiška. Ko sem prišel na omenjeni kraj, se je tam že trlo veliko število ljudi, najbolj zapolnjeni pa so kakopak seveda bili šanki. Če je notri teklo pivo, pa so se zunaj konzumirali različni drugi zvarki domače izdelave. Kot rečeno, prava mala alkoholna beštija.

Na tokratni turnejii so se finskim godcem in veseljakom pridružili ruski Arkona, kateri bi si definitivno zaslužili še večji časovni delež, vendar so kljub temu uspešno promovirali izdelek YAV kot tudi starejša dela. Takoj s prvim komadom se je pevki Mashi dobesedno začelo trgati na odru, kar je trajalo vse do konca koncerta, nagovore med pavzami pa je opravljala kar v maternem ruskem jeziku. Odlično razpoloženi  so nam tako dali dobro uro staro slovanske, predvsem pa ruske mistike, močnih riffov, melodij dud ter flavt.  Občutek za čas je tako kaj hitro izginil in še prehitro je prišlo tisto tiho upanje na kakšen encore, vendar so se morali žal posloviti točno ob uri.

Korpiklaani pa so pokazali kaj v bistvu počnejo zadnja leta. Slišani komadi me nikakor niso presenetili, poudarek je bil na zadnjih nekaj platah. Okej, razumljivo. Vendar je velika večina tu bila zaradi vzdušja, ki ga je bend včasih še kako dobro znal ustvarjati na odru sploh med svojimi najbolj znanimi komadi. Tega vzdušja žal več ni, vsaj ne v tako veliko meri, kar pa seveda ljudi ni ustavilo, da ne bi  ustvarili mosha ali dveh, crowd surfinga in podobno, medtem ko sem sam po nekaj komadih  veliko raje pobegnil nadstropje nižje na hladno pivo in nekaj svežega zraka.

Poudarek na zadnji plati se mi pač ni zdel ravno presežek njihovega dela in tako smo raje z nekaj somišljeniki odžagali nekaj debat pred samo dvorano.  Če so njihove klasike, kot so Wooden Pints, Vodka, Happy Little Boozer in podobne res da povzročile navdušenje, zaradi katerega sem omenjeni bend sploh začel poslušati par let nazaj, sedaj tega vzdušja, vsaj kar se tiče zadnjih nekaj plat, nekako ne morem začutiti.

Približno 90-minutni set se mi je zdel veliko predolg, morda ravno zaradi tega nezanimanja, a vsaj na koncu so odigrali tistih nekaj njihovih znanim komadov, kar pa je v bistvu tudi bil highlight njihovega nastopa.  Koncert sam je bil tako odličen za druženje in ponovno srečanje znancev in morebitna nova spoznanja, vendar z glasbenega vidika, lahko povzamem sledeče: če Arkona ne bi tako dobro izvedla svoj del, bi ta koncert samo pospravil nekam v pozabljene kote mojega spomina in ga tam tudi za vedno pustil. 

Foto: Simon Pelko

twitter facebook