recenzije

Bölzer

Lese Majesty

Sodom

Out of the Frontline Trench

hudic

Ne Ergo Dimittas

warkings

Reborn

gaerea

Unsettling Whispers

Challenger

Turned to Dust

Voidsphere

To Call / To Speak

Rammstein

Untitled

Fvneral Fvkk

Carnal Confessions

Korn

Nothing

Malorshiga

Kvlt ov Vitis et Olea

Vitriol

To Bathe From The Throat Of Cowardice

Mgła

Age Of Excuse

Slipknot

We Are Not Your Kind

Dekadent

The Nemean Ordeal

Bad Religion

Age Of Unreason

Vltimas

Something Wicked Marches In

Behemoth

I Loved You At Your Darkest

banner
banner

reportaža

6. 9. 2013  Poletna punk rock reportaža 2: Punkrock nostalgija  (29. 8. 2013, Cvetličarna Ljubljana)
Koncert mi je bil zgolj povprečen. NOFX se ne trudijo tako kot mlade skupine. Dosegli so svoje, imajo zavidljiv status. Boli jih. Upam, da bodo v naslednje zadovoljili več nostalgikov.

Fotke je ponudil Sebastijan Iskra (Sebastijan Iskra Photography)!

Dragi Profanity,

V četrtek se je v Cvetličarni odvil koncert punkrock legend NOFX, ki so nazadnje na slovenska tla stopili na prvi izvedbi festivala Punk Rock Holiday v Tolminu. Tokratni koncert NOFX je bil smatran kot afterparty tretjega Punk Rock Holidaya.

Na prizorišče, natančneje na parkirišče pred Cvetličarno, sem prispel slabi dve uri pred začetkom koncerta, namreč v planu je bilo pitje alkohola. In za koncert NOFX sem si od doma prinesel 3 litre domačega vina, ki sem ga s prijatelji pridno praznil. Da, na sam koncert nisem imel namena iti trezen.

Zaradi tega, ker smo zunaj pijančevali, sem zamudil slovensko predskupino Golliwog, za katere upam, da so dobro ogreli publiko. Slišalo se je, da imajo žensko na vokalu in kitari. A njen vokal se mi ni slišal spevno. Dekle je delovalo jezno, pa tudi sama glasba je bila precej hitra, hardcorovsko obarvana.

Naslednjo skupino BarbWireDolls sem tudi izpustil, namreč ko sem njihovo glasbo preveril na YouTube, mi nedvomno niso delovali privlačni. Resda ima skupina žensko na vokalu, a že njen videz deloval odvratno, tako bi za brezveze šel pas't oči. Zato sem skupaj z družbo prilil še več vina. Hja, počasi je bil čas, da spraznimo zalogo, da bomo za NOFX primerno razpoloženi. Vinjeni, kakopak!

NOFX sem odkril nekje v šestem razredu osnovne šole, ko mi je prijatelj na presneti kaseti prinesel tri albume: Punk in Drublic, Heavy Petting Zoo in So Long and Thanks for All the Shoes. Skupini sem sledil še, ko so izdali albuma Pump Up the Valyum in The War on Errorism, potem sem skupino preprosto zanemaril, ker so me sošolci v srednji šoli pritegnili z metalom, ostali pa so nabijali Mileta Kitića in Ceco.

Upanje za NOFX sem dobil leta 2011, ko so igrali zadnji dan na Punk Rock Holiday, pa tudi jaz sem sam začel gledati na glasbo širše, iz nostalgije pa sem posegel spet po punkrocku. Iz same nostalgije sem tudi obiskal koncert, ker sem enostavno pogrešal najstniška leta in divjanje.

No, napočil je čas, da grem spet uzret punkrock legende, a zataknilo se je že pri vhodu. Vrsta je bila dolga, premikala pa se je počasneje kot na slovenski meji poleti, ko Italijani odhajajo s ferragoste. Grozno! In ko sem prispel v dvorano, je bila skupina že na odru. Frontman skupine, Debeli Mike je kar nekaj govoril v tri krasne, tako da sem skušal ta čas, preden skupina začne igrati, iti odtočit. A dokler se človek prebije z enega na drugi konec dvorane, traja kar lep čas. Skupina pa je začela igrati, publiki se je dejansko zmešalo. Pol dvorane je bilo v gibanju, kar dandanes ni mogoče videti kar tako. No, vsaj na metal koncertih ne, kjer vsi neki čupajo za brezveze. A mosh pit se je dalo izkoristiti, da sem lahko kar stekel odtočit. Končno! In za tem sta padli poslastici Murder the Government ter Bob. Publika je pela in norela, vroče pa je bilo kot v finski in turški savni skupaj.

A za tem sem dobil malce grenak priokus nad celim koncertom. Izbor samih skladb je bil kar nekaj. Nagovori Debelega Mikea so bili dolgi in prav nič smešni. Namesto tega bi dejansko lahko odigrali kakšen komad več. In ko je končno prišel na vrsto komad, je ta drugi kitarist, El Jeffe, vzel trobento in vse skupaj se je sprevrglo v nekakšen pijanski ska koncert. Ok, bom pa še jaz šel dalje pit. A da sem prišel do piva, sem rabil skozi cel proces eno birokracije, češ, najprej moraš imeti kartico, kamor si boš naložil denar, potem pa greš lahko po pivo. A spodnji šank je bil preveč okupiran, zato se je bilo potrebno sprehoditi na balkon do drugega šanka. Ah, pivo! O, fuj, kaj za vraga je to ena scavnica?! Če bi to pivo dali NOFX, bi že po prvem požirku koncert odpovedali.

NOFX so se mi na čase prikupili nazaj s komadi, kot so Linoleum, Franco Un-American, Champs Elysées, kjer se je dalo lepo peti. Po starejšem komadu Stickin' in My Eye pa si je skupina vzela premor. A nekako mi ni bilo jasno, zakaj niso odigrali več starejših legendarnih skladb. Kot da se skupini preprosto jebe. Pa saj je na čase delovalo, da jim dol visi. Pevec je deloval pijan, njegovo petje pa je delovalo, kot da je vsega naveličan. Tudi fuši so bili očitni. Bobnar je deloval še najbolj pristno. Vsekakor se skupina ni mogla izgovarjati, da jih bobnar meče ven iz ritma.

Po premoru je postregla skupina še s parimi komadi. Tu se je mogoče še najbolje dalo divjati na Perfect Government, ostalo je bilo bolj medlo. Dobro, skladba The Brews je tipična za pijančevanje do onemoglosti. Zaključek s skladbo Kill All The White Men nekako ni dal tistega, kar sem pričakoval od koncerta.

Še vedno ne razumem, zakaj skupina zanemarja odlična albuma Ribbed in S&M Airlines? Po kaki logiki naj bi skupina na tej evropski turneji beležila 30 let? Da, NOFX so stari. Niso še za v penzijo. Sam koncert ni trajal niti uro in pol, a obiskovalci so bili vidno zadovoljni.

Po koncertu se je odvijal afterparty, na katerem nisem ostal, ker sem bil preveč pijan, pa še lačen sem bil. Mogoče, če bi bil zraven dvorane kakšen fast food štant, bi ostal in prisluhnil glasbenemu izboru Veselih Dihurčkov in kitarista NOFX, Melvina.

Koncert mi je bil zgolj povprečen. NOFX se ne trudijo tako kot mlade skupine. Dosegli so svoje, imajo zavidljiv status. Boli jih. Upam, da bodo v naslednje zadovoljili več nostalgikov. Baje pridejo nazaj na Punk Rock Holiday 1.4. Tako mi je namreč rekel njihov prodajalec majic leta 2011 na festivalu.

No, pustimo se presenetiti.

Fotke po vrsti: Golliwog, Barbwire Dolls, NOFX

Avtor:
twitter facebook