recenzije

Draconian

Under A Godless Veil

Liturgy

H. A. Q. Q.

Sufosia

Connection Failed

Engulfed

Vengeance of the Fallen

Kryptonomicon

Morbid Return (EP)

Impalement

The Impalement

Nefarious Vermin

Elongated Misery

Ensanguinate

Entranced By Decay (demo)

Paradise Lost

Obsidian

Black Tears Of The Fallen

Nephilim at Your Doorstep

Marax

The Witch

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

banner
banner

reportaža

26. 8. 2011  METAL MEKA – WACKEN OPEN AIR 2011 - 3. DAN  (7. 8. 2011, Wacken Nemčija)
Ko si že tako utrujen od vsega dogajanja, koncertriranja, pitja in kupovanja, da še komaj stojiš, pride sobota oziroma tretji in zadnji dan. Tempo je še hujši ...

... in je prav težko najti čas za kosilo. Še dobro, da tekoče žemljice prodajajo po številnih šankih in tudi med publiko. Za dobro jutro so oder zavzele Girlschool. In bile so prav prijetna budnica. Čeprav tete niso več v cvetu mladosti, zgledajo še vedno hudo dobro. Pa jih ni le lepo gledat, ker bejbe obvladajo. Kot je rekel modrec Lemmy – igrajo bolje kot veliko moških bandov. Imajo ogromno energije, ki se je prenesla na vse v šotoru. Lepo za pogledat in poslušat.

Za damami so oder tresli Onslaught. Obisk je bil malo manjši, verjetno je na to vplivalo tudi dejstvo, da so istočasno na velikem odru igrali Kataklysm. Kljub manjšemu številu, je bila energija v šotoru fenomenalna. Lasje so leteli na vse strani, člani banda so se intenzivno premikali po odru in mostičku med publiko. Odličen koncert, pravi komadi, prava surovost.

Po koncertu Crashdiet je prizorišče preplavilo veliko število glamerjev, ki jih prejšnje dni ni bilo zapaziti. Vojska hairspray frizur, zebrastih pajkic in make-upa se je vzela od nikoder, prav tako pa tudi kmalu po koncertu izginila.

Največji in najhujši šok festivala so bili nesporno Dir En Grey. Uspešen japonski band, ki ga označujejo za avantgardni ali eksperimentalni metal, je bil nekaj najbolj mogoče obupnega. Če videza sploh ne omenjamo, je sama glasba grozno naporna in boleča za ušesa. Očitno je cilj skupine, da v en komad združi vse, kar metal ponuja. Od screamov, growlov, cleanov, jamranja, nekakšnega prašičjega piskanja in kruljenja, do metalcore, emo, baladnih, power (in vse, kar še ostane) delov. Zelo molovsko na trenutke, zelo neharmonično nasplošno. Te pa pusti skupina odprtih ust. Žal, ne iz pravih razlogov.  

Če so Japonci šokirali, Mayhem prav gotovo niso. Norvežani so prišli na oder v običajnih črnih hlačah in majicah, brez kostumov, brez prašičjih glav, kosti, pentagramov ali česarkoli. Veselje za njihove mamice, razočaranje za publiko. Mayhem niso le glasba, Mayhem so cel paket. In tokrat je zavijalnega papirja in pentljic očitno zmanjkalo. Tudi sam koncert bi lahko izvedel tretjerazredni najstniški slovenski balck metal band, na tretjem koncertu v kakšnem Selu pri Vasi. Razočaranje.

Po dveh obupnih cvetkah, je, kot se za Wacken spodobi, prišlo spet nekaj fenomenalnega. Iced Earth. Sam koncert je bil dober in energičen. Niso manjkali največji hiti, publika je bila zelo odzivna, Barlowa je razganjalo od energije. Kako ga ne bi, saj je bil to njegov poslovilni koncert. In izbral si je pravi kraj zanj. Ko je iz množice začelo odmevati “Barlow, Barlow, Barlow …” je 15-let-on-off vokalist komaj zadrževal solze. Več desettisoč ljudi, zadnjič na odru z Iced Earth (vsaj zaenkrat), publika vpije tvoje ime – real man DO cry.

Po tem zgodovinskem trenutku je sledila skupina, ki je bolj stvar zgodovine, kot sedanjosti, Sepultura. Še vedno je slišati Refuse/Resist, Territory in Roots Bloody Roots pravi šus, ampak prav tako od srednje dobrega cover banda, kot tistih, ki sedaj stojijo na odru pod imenom Sepultura. Tudi sam zvok je bil slabši, obupno pa jim manjka še ena kitara. Prava Sepultura ali ne, ob določenih komadih se še vedno zatresejo tla.

Tobias Sammet je stalni gost wackenških odrov. Če niso Edguy, je to njegov projekt Avantasia. Edini koncert letos in tudi zadnji za nekaj časa, saj se bo Tobias sedaj spet bolj posvetil ustvarjanju z Edguy. Ljubitelji tovrstne glasbe so gotovo uživali v energični prestavi na odru in številnih gostih. Drugo leto pa – verjetno Edguy.

Teorija “gledati nemške bande v Nemčiji” se je pri Kreator spet potrdila. Setlista se ni bistveno razlikovala od tiste, ki so jo julija predstavili v Sloveniji, le nagovori so bili krajši (ja, wacken-ura tiktaka hitreje). Mille se je, kljub domačim tlem, odločil za veliko mero angleščine. Veliko število njihovih privržencev je pod odrom požrtvovalno čupalo, delalo circlepite in norelo. Rdeča svetloba, kitarski rafali in dvigovanje zastave sovraštva – Kreator v njihovi najboljši luči.

Motörhead. Prišli, zažgali, izpolnili pričakovanja. Zadnji velikani na Wacknu 2011, ogromno ljudi, ogromno piva, pravi rock’n’roll feeling. Najglasnejši band tudi tokrat ni razočaral. Lemmy je itak car. Postregel je s par modrostmi o politiki, tipa: če imajo moč, še ne pomeni, da imajo pravico (o čemer bi lahko, vsaj pri nas, malo razmislili op.p.) in sledečimi ustreznimi komadi. Med Bomberjem se je spustila konstrukcija luči v obliki bombnika, ki je razsvetljeval oder in publiko. En boljših Motörhead koncertov se je končal z Ace of Spades in Overkill dvojčkom ter kapljami, ki so začele padati iz oblakov.

Children of Bodom so bili edini reveži, ki jim vreme ni bilo naklonjeno. Med njihovim koncertom se je prav konkretno ulilo, tako da je veliko utrujenih metalcev preračunalo, da se jim za njihovo glasbo ne da stati na dežju. Sicer pa so se Alexijevi “jaw jaw-i” slišali do šotorov, kjer je utrujena metal vojska začela omagovati.

Enkratno, nepozabno in … naporno. Vendar, ko se že odločiš, da drugo leto Wacken morda preskočiš … potrdijo Scorpionse, napovejo Ministry reunion, Forbidden in še in še. Torej, se vidimo naslednje leto. Wacken 2012 -  rain or shine.

Op.: Hvala Petri Jerini in Gregorju Strugarju za tekst o Wacknu. Gregorju pa se prav tako zahvaljujemo tudi za fotke!

twitter facebook