recenzije

Draconian

Under A Godless Veil

Liturgy

H. A. Q. Q.

Sufosia

Connection Failed

Engulfed

Vengeance of the Fallen

Kryptonomicon

Morbid Return (EP)

Impalement

The Impalement

Nefarious Vermin

Elongated Misery

Ensanguinate

Entranced By Decay (demo)

Paradise Lost

Obsidian

Black Tears Of The Fallen

Nephilim at Your Doorstep

Marax

The Witch

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

banner
banner

reportaža

26. 8. 2011  METAL MEKA – WACKEN OPEN AIR 2011 - 2. DAN  (6. 8. 2011, Wacken Nemčija)
Drugi dan največjega metal festivala je začel jutranji dež, ki je dal potuho utrujenim od prejšnjega dne, da so lahko odspali dodatno urico. Ampak tudi dež se očitno zaveda napornega metal urnika, zato smo lahko že opoldne (na veliko veselje Nemcev) poslušali ...

... Primal Fear ali pa Ensiferum. Publike veliko, presežkov ni bilo. Za njimi so na oder prišli Suicidal Tendencies, ameriške legende iz Kalifornije. Očetje crossover thrasha ali česarkoli že so jezno prišli na oder in še bolj jezno poskakovali po njem. Začeli so še kar obetavno s komadom You Can’t Bring Me Down in se cel koncert osredotočali na bolj zgodnja dela, absolutno pa je manjkal Institutionalised. Čisto iskreno, edino kar je težkega pri bandu je njihova kilaža, mladi bandi, ki imajo američane za vzornike, pa jih lahko peljejo … lulat. Res je, da jim je nagajal močan veter, ki je cel koncert odnašal zvok, tako da se komadi včasih niso razločili med sabo, vendar bi bil koncert tudi v popolnih razmerah verjetno dokaj dolgočasen.

Slab okus po Suicidalih so več kod odlično popravili Morbid Angel. Immortal Rites in Fall From Grace sta bila več kot odličen začetek. Nekatere je sicer zmotil trojček iz novega albuma, vendar je bil primeren zaključek z God of Emptiness. Nad prizoriščem je cel dan letel avijon z oglasnim trakom, ki ga je med koncertom morbidnih angelov zamenjal v napis I AM MORBID. Simpatično in malo smešno, glede na to, da je bila ura pol tri in je bilo nad nami lepo modro nebo s puhastimi oblački in toplim sončkom. Prav nič kaj morbidno.

Gledati nemški band v Nemčiji definitivno ima svoj čar. Ko so na oder prišli Sodom, nemške legende, so lahko pod sabo videli morje glav, ki so potem čez cel koncert neumorno headbangale. Šus od začetka z naslovnim komadom zadnjega ploščka, In War and Pieces, pa do konca, ko so naredili kar lep pregled nad njihovimi albumi. Mogoče je manjkal še kakšen Napalm in the Morning ali kaj podobnega, vendar so glede na dodeljeno uro igranja pokazali kar veliko.

“For the king for the land for the mountains …« je odmevalo po wackenških planjavah, da so se zmaji pognali v beg. Kot se je kasneje izkazalo, smo imeli možnosti videti zadnji koncert Rhapsody of fire v klasični postavi. Sedaj bodo ROF in Rhapsody, Alex in Luca, enaka ampak drugačna glasba? Kdo bi razumel … Torej, bitke so zmagovali večinoma s starejšimi uspešnicami ala Holy Thunderforce in Dawn Of Victory, zaključili pa s pričakovano klasiko Emerald Sword. Koncert je bil čisto zabaven in prijeten, za nekatere tudi tečen in gnusen, hladno pivo je bilo v obeh primerih obvezno.

Če so se Trivium na začetku mogoče še zdeli obetavni mulci, ki jih navdušuje thrash, so sedaj veliko bližje svoji metalcore definiciji. V primerjavi s koncerti pred petimi leti, igra pod istim imenom sedaj popolnoma drug bend. Jokajoče, razvlečeno, da je človeku kar hudo, ko očitno tako trpijo. Gre pa pohvaliti pevca, ki se je impresivno naučil nemščine, ki je segla dlje kot “hvala” in “dobro”, in je publiko spodbujal ter nagovarjal s prav ličnimi nemškimi stavki. No, vsaj nekaj.

Ko na Wacknu ugotoviš, da je pa res veliko ljudi, je RES veliko ljudi. Ko je toliko ljudi, da morajo izmenično odpirati in zapirati vhode, da se množica pomakne naprej, takrat pridejo na oder prave metal legende – JUDAS PRIEST! Dobri dve uri vseh pričakovanih klasik, evforije in vsesplošnega prepevanja. Rob Halford je prava metal diva, saj se je preoblekel vsakih par komadov, absolutno v obvezno usnje ali bleščeče kovinske plašče in dodatke. Pirotehnike je bilo za dobro kitajsko novo leto, ozadje so prilagajali glede na ploščo iz katere so izvajali komad. Šov, energija, ni da ni. Razne Turboloverje in Painkillerje se je publika drla na ves glas, pri Breaking the Law Halford ni odpel niti kitice. Publiko so nagradili z dvema podaljškoma in obvezno vožnjo z motorjem po odru. S koncertom, ki je bil poln presežkov, so definitivno potrdili svoj kultni status.

Če je komu ostal še kanček energije, se je lahko šel sprostit na kvaliteten kalifornijski stoner rock, ki so nam ga postregli Kyuss. Pardon, Kyuss lives, kakor se imenujejo sedaj. Svoj nastop so odprli z Gardenio, s katero so takoj uspeli pričarati občutek pravega generator partija (pa čeprav gre za WackenJ), poslušati tako glasbo brez piva v roki in cigarete v ustih, je kot jesti čevapčiče brez kajmaka in čebule, nekaj pač manjka. Koncert je minil brez nepotrebnega govorjenja, odigrali pa so vse svoje hitiče (s poudarkom na Welcome to Sky Valley), za češnjico pa poskrbeli še z The Green Machine.

Op. Tudi tokrat sta za tekst poskrbela Petra Jerina in Gregor Strugar, ki smo ga tudi tokrat nafehtali za fotko!

twitter facebook