recenzije

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

Sodom

Out of the Frontline Trench

hudic

Ne Ergo Dimittas

banner
banner

reportaža

11. 11. 2013  Meglica in pekel se teleportirata v Mostovno  (8. 11. 2013, Mostovna Nova Gorica)
Kar je napoved prijetnega večera spremenilo v totalen kaos kljub slabemu obisku, lahko preberete v sledečih odstavkih...

Dež na Martinov vikend je primorce očitno bolj kot ne prikoval na kavč, kar je pomenilo, da je petkov koncert v Mostovni požel smešno nizek obisk. Pokazatelji, da bo večer še kako zabaven in zanimiv pa so v glavnem bili dobra volja, kulski odnosi in sproščeno vzdušje v zaodrju, ki so ga polnili člani skupin Mist, Teleport in Hellsword. Kar je napoved prijetnega večera spremenilo v totalen kaos kljub slabemu obisku, lahko preberete v sledečih odstavkih...

Po tonski in sproščenemu druženju so nizek, a dokaj prostoren oder male dvorane novogoriške Mostovne končno zavzele ljubljanske doomerke Mist. Brez večjega ovinkarjenja so začele svoj nastop in se spustile v že znano paleto avtorskih komadov in priredb. Nov občutek pa je bil videti pevko Nino nekoliko bolj prepričano vase in samozavestno, saj se je na odru gibala bolj suvereno, poznalo pa se je tudi na glasu. Ta je pridobil kanček metalske ostrine, sčasoma pa upam, da bo v celoti izgubil "slovenski pop rock faktor". Ker je zvok v Mostovni bil manj nabasiran kot takrat, ko sem Mist nazadnje poslušal v Ortiću, je bilo moč posvetiti kanček več pozornosti kitaram - zato je tokrat kitarsko tudi dosti bolj zaškrtalo, kar je bila pravzaprav glavna slabost nastopa. Odrsko punce hitro napredujejo, upam pa, da bosta kitaristki kmalu dohiteli suvereno ritem sekcijo obetavnega benda.

Tudi Teleport so užili soliden sound in prvo polovico nastopa ponudili dobro odigran pogled na svoje novejše (in daljše) glasbene labirinte. Četudi je od inštrumentalnega komada naprej tehnična izvedba doživela manjši srčni napad, je koncertu posebno noto dalo resnično posebno vzdušje. Na Teleport in njihove odrske dekoracije v obliki plinskih mask in neonskih palčk je nenehno sijala medla zelena luč, bend pa se je v koncert neizmerno vživel, čemur je pričal tudi neštetokrat bolj suveren nastop frontmana Medota, ki je zagreto čupal, publiko pa nagovarjal veliko bolj sproščeno kot na preteklih koncertih. Kot omenjeno so drugo polovico koncerta spremljali ritmični kiksi, ki se jih Teleport sicer počasi otresajo. Za konec se jim je pridružilo še visoko lasato bitje iz ljubljanske galaksije ter lokalcem v veliko veselje odrenčalo večno klasiko Troops of Doom.

Obenem brez pristranskosti kot tudi dvoma lahko trdim, da so Hellsword predstavljali bend večera. Bralcem Profanity 'zina najbrž moje afiliacije z ljubljansko speed metal trojko nikakor niso skrivnost, obenem pa tu poudarjam, da se imam tako za enega večjih fanov benda kot tudi najstrožjih kritikov. Tokrat pa je fantom resnično treba pripisati enega izmed bolj zabavnih in odštekanih koncertov, ki sem jih videl, no ja, kdajkoli. Vse skupaj se je začelo s preobraženo vizualno podobo power tria, ki sem ga nazadnje videl pred pol leta v Škofji Loki, ko so z imidžem razočarali skoraj toliko kot z razpadajočim igranjem. Skupina si je po novem nadela ketne, strelivo, corpse paint, bodice in sončne špegle ter z omenjeno orožarno podkrepila glasen in še kako hrupen uvod v svoj značilen slog speedmetalsko obarvanega black metala.

Sprememba pa ni bila le v šminki, saj so se Hellsword obenem korenito lotili svojega nastopa. Od nesamozavestnega stanja na fiksni točki, momljanja med komadi in večne tresavice vseh treh članov ostajajo le sledovi, zamenjale pa so jih predvsem hudo pretirane rockstarovske geste v slogu Venom. Manjkalo ni nastavljanja kitar publiki pod nos niti skakanja po monitorjih in občega poziranja; verjamem, da se to marsikateremu bralcu zdi parodično, celo naravnost seljačko, sam pa sem čisto predolgo čakal na koncert, kjer bi slovenski bend pokazal ne le, da nima pretenzij, ampak tudi kako se naredi pravi r'n'r-ovski razvrat na odru. Zaradi nastopaštva so zajebi sicer delovali bolj kot pričevanje živi naravi njihovega nastopa, vseeno pa od Hellsword pričakujem še nekoliko glasbenega napredka in kak spiljen rob več. Odigrali so celoten prvi EP, novega, ki še pride, in še kakšen komad za nameček, zaključek pa je predstavljala priredba G.G. Allinove klasike Bite It You Scum, ki jo je bend proti koncu stopnjeval do epskega crescenda, ko so po odru začela leteti stojala, med njimi pa kabli, mikrofoni, glasbila in ljudje. Na glasne želje maloštevilne publike so Hellsword udarili še ad hoc priredbo najstarejše lajdre med vsemi komadi legendarnih Venom, torej Witching Hour; tokrat so se kaosu pridružili še številni člani publike, razbijanje pa se je le še potenciralo.

Saj ne, da so bendi igrali slabo, vendar so vse tri skupine petkovega večera na prvem mestu dokazale, da imajo svoje edinstveno videnje vzdušja na dobrem koncertu. In to je pravzaprav tisto, kar je pomembno; kakšen smisel ima igranje v živo, če je zgolj nekoliko glasnejša in dolgočasnejša različica poslušanja plošč doma na naslanjaču? Skrajni čas je, da se bendi na sončni strani Alp začno zavedati, da živahen nastop ne pomeni, da skupina skuša zanemariti glasbeno plat, pač pa le-to skuša še dodatno podkrepiti. Nekaj, kar so Mist, Teleport in Hellsword že dosegli v različnih merah, vsekakor pa so vsi na dobri poti postati jebeno nevaren bend za videti v živo.

twitter facebook