Nomadsko glasbeno pleme Melechesh je pot spet zanesla v naše kraje. Tokrat kot glavno atrakcijo poznega majskega koncertnega večera. Ponovno so jim družbo delali norveški kolegi  Keep of Kalessin. Benda sta namreč skupaj pri nas že nastopala jeseni leta 2011, ko smo ju lahko poslušali kot predskupini kultnih Samael. Melechesh štejejo že preko dvajset let in imajo že zvrhano malho albumov, na tokratni turneji pa so predstavljali svoj povsem svež studijski izdelek ENKI. Tudi Keep Of Kalessin imajo že zavidljivo dolgo glasbeno kariero, bolj opazni pa so na sceni postali v zadnjih letih. Letos so izdali svoj šesti album Epistemology.

Koncert se je začel precej zgodaj, že pred osmo uro zvečer, zato zaradi non-metal-related  obveznosti nekoliko zamudim dogajanje. Ob mojem prihodu na prizorišče pred klubom že postavata Cveto in Jovo ter ob srkanju žitnega zvarka negodujeta nad slabimi italijanskimi bendi… Koncert so kakopak otvorili italijanski deathcorovci Embryo in niso ravno poželi navdušenja. Novo priložnost, da navdušijo slovensko publiko bodo imeli septembra, ko bodo v Kinu Šiška spremljali Suffocation in Nile.

Precej zanimanja pa je požela druga ogrevalna skupina, švedski darkerji Tribulation, ki “izgledajo kot vampirji, so oblačijo kot The Cure in poslušajo Pink Floyde” (courtesy of Cveto Ramšak & Jovo de Laibach Château). Kaj tukaj ni všečnega? Za nameček, še doda Cveto, njihov bobnar izgleda kot Željko Bebek. Še toliko boljše. And this fact is important somehow. Zdi se, da so Tribulation na koncert privabili povsem svojo publiko in da je marsikdo prišel na koncert zgolj zaradi njih, pa čeprav jim je ta večer pripadla zgolj stranska vloga. Nič ne de, koncert je bil odličen.

Z nekoliko daljšim programom so nastopili Keep Of Kalessin. Evrovizijski kvartet od izdaje male plošče Introspection (2013) deluje kot trio, saj jih je zapustil dolgoletni vokalist Thebon. Vokalne dolžnosti je zato prevzel kitarist in frontmen Obsidian C., v živo pa bend napada kar z dvojnim vokalom, saj dobršno mero glasu prispeva tudi bassist Wizziac. Njihova inštrumentalna eksekucija je zelo dovršena, dodatno podprta z matricami. A tako kot njihovi zadnji trije albumi, tudi njihov nastop v živo izpade preproducirano in sterlino. Zaigrajo nam le novejši material, ki po mojem mnenju ne dosega kvalitete ploščkov Reclaim (2003) ali Armada (2006).

Melechesh stopijo na oder, kot da bi ravnokar s karavno pripotovali iz starodavnega Ura, da bi z nami delili pozabljene skrivnosti sumerske sfingologije in svete geometrije. Frontmen Ashmedi in njegovi spremljevalci, maskirani s črnimi arabskmi shemaghi, udarijo s silo mogočnega Evfrata. Njihova glasba je zanimiva zmes ekstremnega metala - glasbenega proizvoda (post)industrijske družbe - ter orientalskih ritmičnih in melodičnih vzorcev. Pri njihovi glasbi ne gre za parodijo ali eksoticizem, temveč za glasbeno kohezijo, ki transcendira prostorske in časovne kontekste ter heavy metal godbo odpira za nove izrazne in izkustvene možnosti. Ko jih poslušamo v živo, iz odrskega trušča mogoče ne razberemo vseh aranžmajskih fines, saj se mnog detajli porazgubijo, po drugi strani pa komade toliko bolj doživimo skozi ritem, ki se vedno izkaže kot najbolj substancialen element žive glasbene izkušnje. Edino kar me pri koncertu zmoti je relativno kratek headlinerski nastop in izbor komadov, ki razen treh novih skladb ni ponudil ničesar, kar ne bi slišali že ob njihovem zadnjem obisku. Je pa to najbrž dober razlog, da jih naslednjič spet grem poslušat. Mogoče bodo enkrat končno igrali “Genies, Sorcerers and Mesopotamian Nights.”

Keep Of Kalessin setlist:

The Grand Design

Dark Divinity

Introspection

The Awakening

Judgement

Dragon Iconography

The Divine Land

Ascendant

Melechesh setlist:

The Pendulum Speaks

Tempest Temper Enlil Enraged

Ladders to Sumeria

Grand Gathas of Baal Sin

Deluge of Delusional Dreams

Multiple Truths

Triangular Tattvic Fire

Ghouls of Nineveh

Rebirth of the Nemesis: Enuma Elish Rewritten

Foto: Simon Pelko