recenzije

Black Tears Of The Fallen

Nephilim at Your Doorstep

Marax

The Witch

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

banner
banner

reportaža

13. 5. 2015  Games of Hardcore (Day 1 only)  (11. 5. 2015, Gala Hala)
Koncert vseh 4 skupin je bil več, kot dober oz. podrobneje - super nastop prvih dveh skupin in dober nastop zadnjih dveh.

Predpoletni cikel koncert se je začel in tako se je odvil tudi prvi del dvodnevnega HC rajanja. Uvodnih besed niti nebi izgubljal in prekomerno predstavljal skupine in njihovo zgodovino, ker konec koncev imate vse na voljo na facebook strani naših starih dobrih skunkov.

Zadeva se je začela odvijati ob 20:30 s skupino Being As An Ocean. Glede na to, da mi skupina ne predstavlja nekakšen glasbeni izziv sem bil nad nastopom pozitivno presenečen. Pevec Joel Quartuccio je že na samem štartu vzel mikrofon in celoten nastop ''preživel'' med publiko, kjer je povezoval skupino in oboževalce. Od začetka nastopa s skladbo Nothing, Save The Power They're Given pa vse do zaključne Salute E Vita se je zadeva odvila več kot pričakovano. Quartuccio je svoje kričeče emocije ob spremljavi preostale skupine izvedel, kot se šika in sem ostal brez pripomb in kakršnihkoli opazk.Edino, kar me je pri nastopu zmotilo je tisti ''mevžast'' vokal (osebno mnenje) kitarista Michaela McGough, ki mi že na albumu How We Both Wondrously Perish ne ''povleče'' ampak vsak ima svoj okus.

Po kratkem premoru so enak postopek povezovanja publike in skupine izvedli meni ljubi Trash Talk....ampak na malce drugačen način. Če so Being As An Ocean izvedli publiki prijeten odnos kričečih emocij so Trash Talk predstavili destrukcijo pod odrom. Kratke skladbe, kaos in pa čista norija od samega začetka pa do konca. Brez lepih besed, melodij in ljubečih pogledov. Nastop je večkrat popestril frontman Lee Spielman, ki je bil dobesedno prisoten vsepovsod v Gali Hali (nekaj utrinkov vidnih pri spodnjih slikah). Šlo je za totalno anarhijo za katero so Trash Talk znani in to so tudi potrdili na koncertu.

Malce manj povezovanja pod odrom pa je bilo prisotno pri Deez Nuts – kar pomeni, da je bil pevec JJ Peters na odru in ne pod njim. Nastop je bil izpeljan super, bila je energija in vidno je bilo, da je bila publika več, kot navdušena (sploh pri skladbi Band Of Brothers ter Unfuckwithable). Kritik za nastop nimam, ker po doživetem lahko samo potrdim slišano, da Deez Nuts vedno naredijo ''party ambient''.

Po treh super nastopih pa so oder okupirali še Stick To Your Guns. Priznam, da skupine nisem poslušal že od leta 2008, ko so izdali album Comes From The Heart, kar tudi pomeni, da kakšne novejše hite nisem poznal – je pa bilo vidno, da je bila publika ob določenih skladbah vzhičena (kar tretiram, da je šlo hit). Če primerjam nastop Stick To Your Guns in preostalimi skupinam je šlo STYG za najšibkejšega od zgoraj navedenih skupin. Sicer ni šlo za slab nastop, ampak je bilo moteče dejstvo, da je pevec Jesse Barnett malce pretiraval z govori med skladbami ampak mu prav nič ne zamerimo, ker ima vsaka skupina svoj namen in svoj ritual.

Koncert vseh 4 skupin je bil več, kot dober oz. podrobneje - super nastop prvih dveh skupin in dober nastop zadnjih dveh.  

twitter facebook