recenzije

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

Sodom

Out of the Frontline Trench

hudic

Ne Ergo Dimittas

banner
banner

reportaža

12. 8. 2012  Dawn of the living beards  (1. 8. 2012, Generalmusikdirektion Gradec Avstrija)
Skupina črpa moč iz svojih brad.

Če je vaša epska brada prepojena z vonjavami poceni piva, potem so Red Fang za vas. Vsak komad predstavlja pirovsko flašo zvoka, ki vas prisili v to, da najdete najogabnejši in najcenejši pir (ne pivo, temveč pir) ter ga nabavite v kriminalnih količinah z denarjem, ki ste ga prihranili, ko ste se odpovedali izdelkom za telesno higieno.

To je band, ki mora obvezno igrati v najbolj zakajeni možni luknji, kjer se cele dneve vrti Tom Waits in stalne stranke s svojimi osivelimi bradami brišejo šank, ko komirajo zaradi nečesa, kar ima okus po švicu, zmešanem z bencinom in naj bi bil viski. Tam bi band igral max. 100 ljudem, katerim bi med čupanjem letel prhljaj iz brad.

Žal utopije ni in smo namesto tega dobili nek lep, zelo velik in urejen prostor z brutalno dragim pivom. Tudi tipične klošarsko izgledajoče populacije ni bilo, kakršne smo vajeni na takšnih koncertih. Da Red Fang igrajo v prostoru z dragim pivom, je kot bandi, ki težijo z vegansko propagando in nato pospravijo svoje kitare v svoje usnjene kovčke.

Ma, v redu, preverimo predskupini. Se da obe hkrati opisati:

Pozabite na vaše travme in temačne misli, ki vas silijo v nemiren spanec in v psihotične izpade. Pojdite v edini kotiček, kjer vas nihče ne obsoja, kjer ste varni. V vašo točko, kjer vaše misli na samomor izginejo, kjer ne pišete debilne najstniške poezije z literarnimi presežki, kot so:

'Ah življenje, evfemizem bolečine,
Ah življenje, ki skrivaš srečo,
Skrivaš jo na dnu morja agonije,
a plavati jaz ne znam.'

in podoben drek.

Kotiček, kjer je vse lepo in se konstantno družite s svojimi prijatelji. Sicer imaginarnimi, a vseeno prijatelji. Da, to je vaša varna točka, ki se ne skriva nikjer drugje, kot pa v vašemu umu. Zaprite oči. Globoko vdihnite. Ignorirajte zunanje zvoke. Ignorirajte zvoke iz sosednje sobe, kjer vaš oče pretepa mamo. Po možnosti pohitite, saj ste vi naslednji.

Sedaj se nahajate na vaši varni točki. Predstavljajte si vse stvari, ki jih imate radi. Vse stvari, ki bi si jih želeli. Vse te stvari se nahajajo v eni entiteti, ki nastaja pred vami. Vaše želje se nalagajo na tej entiteti, postaja vedno večja, vedno lepša, vedno bolj … dosegljiva.

Vse vaše želje, vsa vaša upanja, vse stvari, ki jih imate radi so sedaj v tej entiteti. Entiteta je živa, odpre oči, se nasmehne in steče proti vam. Vi odprtih rok stečete proti njej.

A ravno, ko sta oddaljena pol metra narazen, na entiteto pade goreč Hindenburg. Po pomoti gor pade še atomska bomba in entiteta vmes dobi AIDS. Medtem, ko se topite v solzah, vaša entiteta dobiva en shift+del za drugim.

Pretvorite vse to dogajanje v zvok. Tako sta zveneli predskupini.

Red Fang so se odločili, da je bil skrajni čas, da se našim ušesom prikaže kanček usmiljenja in so postavili svoje bradate pojave na oder. Bobnar je edini ne-kosmat predstavnik skupine, ampak bobnarji itak niso ljudje.

Skupina črpa moč iz svojih brad in to se manifestira v udarnemu in dejansko spevnemu stoner rocku, s tem, da se jim ne da ukvarjati z zadrogirano razvlečenimi zasanjanimi deli, kot se pogosto pojavljajo pri stonerju, ampak namesto tega usekajo rock'n'rollerski šus. Se najdejo tudi počasnejši komadi, pa še ti zvenijo kot kamnolom.

Komadi zvenijo, kot da so ustvarjeni za na oder in to se je odražalo tudi na takojšnjem neandertalskemu odzivu publike. Imamo dve vrsti pijanskega razčefuka:

pijanski razčefuk, kjer se ljudje mečejo naokoli in si rečete 'o, zakon' in se po vsej možnosti še pridružite. Kaos v tem primeru deluje kot zanimiv okvir za celotno dogajanje
pijanski razčefuk, kjer se ljudje mečejo naokoli in si rečete 'kaj da fak so pa to eni luzerji + kletvice' in izračunate točko v dvorani, ki je najbolj oddaljena od njih in se pomaknete tja

Dobili smo slednje. En fat fuck z IQ-jem okenske police je med drugim moji sostanovalki zdemoliral nogo, tako da jo je bilo potrebno amputirati. Nogomehanik je bil preveč nažgan in ji je amputiral napačno. Ob pogledu na štrclje, ki so bile včasih njene noge, ji po licu spolzi solza v spremljavi tihega ihtenja. No ja, bo pa spomin na koncert večno z njo.

Na setlisti ni bilo nekih presenečenj, glede na to, da so do sedaj izdali dva albuma, je pa neandertalskost v dvorani med določenimi komadi napredovala v super neandertalskost +6, in sicer pri komadih iz videospotov. Glavno krivdo pri tem ima bolj kot ne to, da so si Red Fang zgradili slavo na videospotih. Če jih še niste videli, znate uporabljati YouTube.

Komadi so lepo tekli in Red Fang niso pustili nobeni promili dolgčasa, da bi prišla na njihov nastop. Tudi z govori nas niso utrujali, čeprav glede na njihovo naravo bi lahko vmes padla kakšna debilna ali pa totalno debilna šala.

Skratka, s strani Red Fang impresiven koncert, edino publika je kdaj pa kdaj res bila kretenska (za nekaj ljudi se je dejansko videlo, da ne vejo, kaj da fak sploh poslušajo) in faking abominacije od predskupin. Ne bom pisal njihovih imen, ker bi potem znal biti kdo dosti neumen, da bi jih šel preveriti. Namig za sadiste: tags.

Howgh!

twitter facebook