recenzije

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

Sodom

Out of the Frontline Trench

hudic

Ne Ergo Dimittas

banner
banner

reportaža

7. 12. 2016  Čustvenost z Oathbreaker, epileptično plesanje z WIFE  (5. 12. 2016, Gala Hala Metelkova)
Iskrene pohvale ekipi Specialke in Urbancu, ker je lep.

O belgijskih Oathbreaker se je od poletja naprej kar precej govorilo na medmrežju in tudi sam sem odgovoren za precejšen delež tega vala navdušenja. Ni kaj, fantje in dekle so po odličnem albumu Eros|Anteros izdali več kot samo soliden izdelek Rheia. Kljub temu, da ga ne morem uvrstiti na prvo mesto najboljših albumov letošnjega leta, ima par pesmi, ki te resnično sezujejo.

Zatorej sem bil tudi toliko bolj vesel, ko sem izvedel, da bodo Oathbreaker obiskali Ljubljano v sklopu njihove nove promocijske turneje, zanimivo pa se mi je zdelo, da so za predvozača vzeli Jamesa Kellya oziroma projekt WIFE, ki je stilsko kar precej drugačna zadeva.

Ponedeljkov večer je z manjšo zamudo odprla žena, nikakor pa ne ženska (ja, nismo znana ljubljanska radijska postaja in boli nas kurac, če smo nekomu določili enega izmed dveh spolov). James Kelly, trenutno bolj znan pod svojim umetniškim psevdonimom/imenom projekta WIFE, je metalski publiki zagotovo bolj znan kot vodilni mož nekdanje irske black metal zasedbe Altar of Plagues. Zasedba je nase prvič opozorila leta 2009, ko so izdali fenomenalen album White Tomb (ki je, mimogrede, že 7 let na moji redni playlisti), kasneje pa so elegantno šli v kurac s pretenciozno dolgočasnim albumom Teethed Glory & Injury, ki je verjetno poslušljiv samo oddelku za filozofijo ljubljanske Filozofske fakultete. Veseli me, da se je zasedba odločila za razpustitev in da se je Kelly raje posvetil eksperimentiranju znotraj svojega solo projekta kot pa v Altar of Plagues.

V ponedeljek smo tako bili priča nekakšni eksperimentalni/avantgardni elektroniki, ki je bolj domača epileptičnim plesalcem in poslušalcem radijske postaje 89.3. Z eno večjo razliko: tole je bilo poslušljivo in nasploh dobro narejeno. James Kelly je spretno pritiskal vse gumbe na mizi, z uporabo mikrofona pa je prekosil samega Skrillexa. Sarkazem na stran, nastop je resnično bil super. Kolikor je Kellyevo eksperimentiranje bilo  odvečno v okvirih njegove black metal zasedbe (ki bi prav tako super funkcionirala kot predskupina za Oathbreaker, ki so se z zadnjim albumom kar precej »poblackmetalili«), je v sklopu WIFE to iskreno zanimivo in dobro narejeno. Človek ima smisel za pisanje elektronske glasbe in to se je videlo tudi v že lepo napolnjeni Gali. Plus točke mu dam zato, ker tokrat naš čudovito postriženi možakar ni pozabil na svoje prve izdaje* in nas je razveselil s komadom Bodies.

V soju pentagrama (resno, v soju jebenega pentagrama iz luči) so na oder stopili Oathbreaker. Tako, kot je napovedala v našem intervjuju, je pevka Caro Tanghe začela s solo uvodom, katerega (Ivan, a sem prav uporabil?) neprijetnost se je razširila po dvorani in utišala vsak pogovor oseb, ki so se očitno izgubili v iskanju najbližje kavarne.** Minila je manj kot minuta in znašli smo se znotraj pravega besnega, black metalsko obarvanega zvočnega kaosa – in to mislim kot kompliment. Zvok je bil fenomenalen, tako da je celoten zvočni vihar v najboljši možni luči predstavil njihov zadnji album Rheia. Bend je, kljub manjšim zdravstvenim težavam, bil odlično razpoložen in v dobri uri so odigrali skorajda celoten zadnji album. Kar pa je tudi edini minus, kajti popolnoma so izpustili Eros|Anteros. Izgleda, da je Kelly vplival tudi na njihovo turnejo, ampak ok.

Ponedeljkov koncertni večer je bil super. Dobili smo dva super izvajalca, dva super nastopa s super zvokom. Za super ceno. Iskrene pohvale ekipi Specialke in Urbancu, ker je lep.

*Največje razočaranje od koncerta moram pripisati ravno koncertu Altar of Plagues v sklopu njihove poslovilne turneje kakšno leto nazaj. Niso igrali niti enega samega komada s prvega albuma, veselo pa so udrihali strune po tistem zvočnem zmazku, s katerim so zapolnili prostor njihovega zadnjega albuma. Drhal neolikana, mi pa smo se vozili do Čakovca.

**Nikoli nisem razumel ljudi, ki gredo na koncert, potem pa ves čas vrtijo svoj gobec in se sredi koncerta derejo svojim kolegom na uho. Nihče te ne mara in ne zaslužiš si imeti prijateljev, zato pojdi v Cat Cafe in se tam pogovarjaj z mački, ki jih itak boli kurac zate. 

Avtor: Jovo
twitter facebook