recenzije

Slipknot

We Are Not Your Kind

Dekadent

The Nemean Ordeal

Bad Religion

Age Of Unreason

Vltimas

Something Wicked Marches In

Behemoth

I Loved You At Your Darkest

Več izvajalcev

Menhir

Benighted

Dogs Always Bite Harder Than Their Master

Cryptopsy

The Book Of Suffering - Tome II

Aborted

Terrorvision

Embassy 516

Correlation

Kevlar Bikini

Rants, Riffage, and Rousing Rhythms

Zlobnik

Zlobnik

Nightbearer

Stories From Beyond (EP)

Carnation

Chapel Of Abhorrence

Grob

Metanoia

Immortal

Northern Chaos Gods

Dalstroy

Bite the Spirit

The Canyon Observer

NØLL

banner
banner

reportaža

31. 12. 2011  Čekofest Šestšestšest  (30. 12. 2011, MC Krško)
''Če se je večer začel megleno, se je gotovo končal v peklenskem ognju...''

Temna množica se je že počasi zgrinjala nad prijetne prostore MC Krško, ko sem skupaj z dvema črnima konjenikoma pogube (em, dvema članoma ljubljanskih Hellsword - op. ur.) na iskrem črnem vranjcu (eeem, zmatranem sivem Renault Scenicu, ampak dobro - op.ur.) privihral do vhoda - tega je že krasila pokopališka sveča na bližnjem smetnjaku, katere svetloba je prodirala skozi gosto večerno meglo. Ni slab začetek!

Ta misel je držala tudi, ko se je resnično dogajanje zares pričelo, saj so Teleport koncert začeli solidno, ker pa so s tem nastopom pravzaprav krstili svojo pot live nastopov, pa še vedno nekoliko sramežljivo in napeto. To sicer ni držalo za frontmana Jana Medveda, ki je skozi nastop ohranil nivo igranja ter petja kot tudi svojo ''zajebano'' držo. Skratka, deloval je presenetljivo samozavestno za prvi nastop, kar pa še vedno ni preprečilo kopice zabavnih kiksov (odigrali so namreč dva zadnja komada, ena novejših skladb ''pač še nima besedila'' etc.). Ritem sekcija skupine pa je nekoliko zaostajala za Medvedom; basistu Lovrotu Babiču se ni potrebno skrivati za zid las, saj bi njegovo igranje sicer lahko še odtenek bolj zaživelo, rušilno moč bobnarja Tonija pa so nekajkrat ustavili kiksi. Kljub temu je skupina za prvi nastop delovala udarno in precej prepričljivo, igranje je bilo na zadovoljivi ravni. No, vse do priredbe kultne Voivod klasike Ripping Headaches, katera pa je v celoti razpadla. Vokal je prevzel basist Lovro, kar se je izkazalo za napako, saj je njegov govorjen pristop hudo zbledel v primerjavi z Medvedovim agresivnim in prepričljivim blackmetalskim kričanjem, vsak član skupine pa je igral nekoliko ''po svoje'', vse to skupaj pa se je seštelo v komaj razpoznavno različico Ripping Headaches. Kljub temu, da zaradi priredbe še nekaj časa ne bom mogel sedeti pokonci ali pa poslušati Voivod, so Teleport dali vedeti, da se s trudom še utegnejo razviti iz Millenium Falcona v Imperial-class Star Destroyer.

Sledili so Obnounce, ki so kljub tehnično mnogo bolj izpopolnjenem nastopu zveneli precej manj zanimivo, saj je ekstremni metal s prevečstrunskimi kitarami te dni vse prej kot redkost. Zvrst metala, ki so jo tako ali tako ustvarile založbe, po parih letih molže nikakor nima kreativnega potenciala, kar se odrazi tudi v živo, to pa je še dodatno poudaril kontrast med velikim število nastopajočih na odru in maloštevilno publiko.

Četudi glasba Gonobe trpi za malo blažjo različico podobne težave, je njihov nastop kljub temu le deloval bolj energično in zamozavestno. Gotovo pa je za koga tudi bil obarvan z melanholijo, saj naj bi petkov nastop v MC Krško za Gonobo obenem predstavljal tudi zaključni koncert. Kitarist Grega Kamenšek ter basist Branimir Tkalec sta konec obstoja skupine zaznamovala z odličnim nastopom, saj sta na svojih glasbilih nedvomno prekosila vse ostale v istem večeru. Bobnar Rok Capuder ter vokalist Matic Babič na žalost nista sledila v isti luči, saj je njun nastop z vidika tehnike bil pomanjkljiv. Kot celota pa so na odru bili prijetna pojava, po sedemletnih izkušnjah pa jasno tudi samozavestno. Njihov nastop je bil razumljivo dolg, saj so najverjetneje želeli zajeti čimvečji nabor skladb za svoj poslovilni koncert. Za zaključek so postregli s priredbo Exodus klasike War Is My Shepherd, ki je predstavljala prijetno odstopanje od nekoliko razvodenelega, melodičnega pristopa metalu, ki je sicer bil glavna viža Gonobe.

Če se je večer začel megleno, se je gotovo končal v peklenskem ognju krških black metal bojevnikov Chernozyom, ki so žurko zaključili odeti v grozodejen demonski make-up in maske, se pravi šal in očala neokrnjenega zla. Pričakovanja so sprva bila velika, a so Chernozyom na celi črti razočarali, saj je njihov pristop do black metala deloval nadvse sterilno. Ker so imeli pred koncertom eno vajo preveč (torej eno vajo), je hladno norveško srce njihove glasbe ugasnilo, namreč slovenski black metal je vpričo Nuclear Blast produkcije, krznenih plaščev, dragih avtov in številnih žensk izgubil še eno žrtev.

twitter facebook