recenzije

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

Sodom

Out of the Frontline Trench

hudic

Ne Ergo Dimittas

banner
banner

recenzija

3. 11. 2013  Octaves - Which Way The Wind Blows  (Bridge 9 Records, 2013)
Which Way The Winds Blows bo v veliki večini razveselil poslušalce mlajših generacij, katerim se omenjena besedila zdijo smešna, inovativna in ne vem kaj še vse, ostalim pa bo zaradi besedil vse skupaj padlo v vodo.

 današnjih časih je v HC težko izstopati, ker konec koncev imaš opcijo samo kopirati ostale izvajalce (čeprav to velja za vse žanre ekstremnega igranja – ampak roko na srce pri 'core skupinah je postalo vse enako), ali pa ubrati povsem drugačno pot in začeti eksperimentirati z nečim, kjer slava in uspeh nista zagotovljena.

Torej, katero pot ubrati?

Seveda, prvo - kopiranje ostalih skupin in žanra, katerega igrajo bolj znane skupine, in tako so se odločili tudi Octaves.

Vprašanje pa je, v kateri podzvrsti HCja se boš postavil, ker izbire je seveda kar precej, kritik pa še več. Tako je odločitev padla in Octaves so se odločili preigravati melodično podzvrst Hcja, po načelu skupin, kot so Touche Amore, in malce kričečega screamo žanra po načelu La Dispute.

Odločitev je v tem primeru v redu oz. super glede na to, da ne bomo slišali kopiranja ostalih skupin oz. neumnosti.

Ideja in odločitev o žanru je jasna in tako so po hitrem postopku fantje posneli album Which Way The Wind Blows.

Marsikaj bi lahko komentiral o albumu in seveda tudi bom, ampak najprej si okvirno poglejmo, kaj bomo slišali na omenjenem albumu.

Instrumentalno je zadeva precej poslušljiva. Je, kot rečeno, mešanje med Touche Amore, La Dispute ter recimo Defeater. Melodično, agresivno in pa hitro – vse to okvirno.

Saj če pogledamo podrobneje, najdemo tudi rubine kvalitetnega progresivnega HCja, kot smo ga včasih bili vajeni pri Shai Hulud.

Instrumentalno je zadeva super, nepričakovano dobra.

Vokalno prav tako, je vse skupaj precej poslušljivo. Nagibanje k Defeater vokalu, kjer celo vokalist Phil Fosler izusti malenkost bolj možato stran melodičnega igranja. Je mešanje med govorjenjem ter vreščanjem po načelu prvega vala HC punka.

Kaj si kot oboževalec želiš več?!

Od zgoraj prebranega je vidno, da je album praktično zelo kvaliteten in vreden poslušanja, ampak se tudi začuti, da je na njem minus točka, katero pa mislim omeniti v sledečih stavkih.

Če se kot poslušalec ozirate samo na instrumentalne segmente in vam je pomembno, da je vokal kričeč, ne glede na to, kaj pevec izusti, lahko preostanek recenzije preskočite, ker vam bo album dober, ostali pa mi kar lepo sledite v branju.

Od vsega dobrega nam preostanejo tukaj besedila.

Osebno, kot oboževalec in poslušalec jeznih žanrov, rad začutim v besedilih iskrenost, realnost ali pa samo temačnost, nihilizem, … skratka zadeve, pri katerih se ne moreš ravno iz dna srca nasmejati, ker komedija po mojem mnenju v določenih žanrih nima nič za iskati.

In ravno to prejmemo pri Octaves, nekakšna komična besedila, katera pa so vse prej kot zanimiva.

Npr. pri skladbi Soup & Snadwich! nas bo Fosler zabaval z besedili, kot so But Even At My Sharpest, I Don't Think That I Could Cut Through All That Mustard, So Catch Me Up, I'll Relish Every Word, Mayon-isn't Is A Shame That I Lettuce End Up In Such Pickle?...

Mogoče bodo komu od vas omenjena besedila ugajala, ampak meni so zdaleč od dobrega in kvalitetnega, žal!

Seveda pa to ni samo ena skladba, ker na humoren način jih je narejenih kar precej in ravno to izpodbija tisto kvaliteto – mogoče sem to samo jaz in ne razumem določenih ''for''… mogoče.

Which Way The Winds Blows bo v veliki večini razveselil poslušalce mlajših generacij, katerim se omenjena besedila zdijo smešna, inovativna in ne vem kaj še vse, ostalim pa bo zaradi besedil vse skupaj padlo v vodo.

twitter facebook