recenzije

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

Sodom

Out of the Frontline Trench

hudic

Ne Ergo Dimittas

warkings

Reborn

gaerea

Unsettling Whispers

Challenger

Turned to Dust

Voidsphere

To Call / To Speak

Rammstein

Untitled

Fvneral Fvkk

Carnal Confessions

Korn

Nothing

Malorshiga

Kvlt ov Vitis et Olea

banner
banner

recenzija

19. 10. 2013  Red Fang - Whales and Leeches  (Relapse, 2013)
Has anybone really been far even as decided to use even go want to do look more like?

Drago moje pleme, bradati bradje in bradati sestri, katerih jedilnik je očitno sestavljen iz moških hormonov, posedite z menoj. Posedite se okoli večnega plamenskega ognja, kateri se napaja iz mističnega jezera prepovedane vodice po britju. Dajmo čevapčiče na ognje, saj imam dolgo zgodbo za vas, ki to ni. Zvedel sem za nove dogodivščine Rdečega Čekana in sem moral ob tem takoj prileteti v obliki orla nazaj k vam, izgovoriti magične besede 'Has anybone really been far even as decided to use even go want to do look more like?' s katerimi sem se spremenil nazaj v človeka, ker orli ne znajo govoriti.

Za trubadurje Rdečega Čekana ste zagotovo slišali, kajne? Širijo njegovo besedo skozi dokaj preprosto in impresivno mešanico mastnih, brzečih in nalezljivih riffov, ki so si dosti svoje udarnosti sposodili iz blazno hitro rastočega stoner rock imperja, vsesplošne zabavnosti pesnitev in heroinsko nalezljivih spevnih delov, ki so se od ust do ust širili hitreje kot herpes v naši vasi po tem, ko sta se nam pridružili sestri. Še pred jemanjem hormonov, seveda. Sedaj ju ne razločim od ostalih, saj imate vsi enako epske joške zaradi pretirane zlorabe čevapčičev.

Trubadurji se imajo svoji splošni prepoznavnosti zahvaliti še svojim čudnim premikajočim hologramom, zraven katerih slišimo njihove pesnitve. Hologrami so se širili po mreži, katera je sicer primarno namenjena pornografiji, z bliskovito hitrostjo. Bolj zaradi same odfukanosti ter smešnosti le-teh, kot pa zaradi same glasbene spremljave. Ne smemo tudi zanemariti dejstva, da več časa nastopajo, kot pa dihajo, saj so konstantno na turnejah. Med drugim so si delili oder s hvalci antičnega slona mastodona ter pajdaši ubeglega Dillingerja. A največji dvig njihove kariere pa se je zgodil, ko so storili intervju za kultno revijo Profanity, katera tudi rezidira na mreži, primarno namenjeni pornografiji.

Do sedaj so svoje pesnitve ohranili na dveh fonogramih. A tretji je pred vrati in bogovi iz kampa band so mi omogočili posluh tretjega fonograma, katera kaže na rahlo (ampak res raaaahlo) drugačno smer, kot smo je vajeni od njih. Osnovne karakteristike so še tu. Spevnost, udarnost, šus, mast, ampak tokrat na trenutke rahlo temačnejše.

Kot kakšen znanec, ki je konstantno nasmejan in dobre volje, nato pa ga psihično zjebajo smrt celotne družine in vseh prijateljev, domačih živali in sosedovega psa, obstoj krščanskega metalcora, inflacija, dejstvo, da Guns'n'Roses še kar niso razpadli, suha koža na rokah, fasanje treh STD-jev samo od masturbacije in premajhna številka priljubljenih čevljev. A kljub vsemu v javnosti še vedno kaže nasmešek. Sicer se za nasmeškom skriva tegoba, a v osnovi je nasmešek vseeno nasmešek.

Trubadurji so še kar navihane mucice, samo rahlo bolj odrasle s kakšno temno točko. Po novem so začeli tudi malo komplicirati, a na srečo v mejah normale, da ni nekih pretirano tehničnih razfukov, ki bi zmotili vsemogočno sporočilo Rdečega Čekana. So tam, da malo razgibajo celotno potovanje, da jim ne moramo očitati monotonosti, kot so jim nekateri na prejšnjih fonogramih. Da, odrasli so, a vseeno ostali zvesti svoji prvotni biti.

Sicer jim na trenutke zmanjka sape pri določenih spevih. Nekateri na trenutke zvenijo, kot da so jih delali pod prisilo, da bi hitro zadovoljili Rdečega Čekana oz. mu olajšali čakanje do večjih, veličastnejših, boljših stvaritev za ušesa. Teh trenutkov ni veliko, tako da celokupno gre za hvaležno stvaritev, ki si, kar se tiče tovrstnih in podobnih stvari tiče, deli prestol s hvalnico potresom s strani trubadurjev Sklopke, ki so prav tako relevantni za našo bradato pleme.

Sedaj, ko sem vam povedal o trubadurjih, je čas, da pridem na Rdečega Čekana samega in najnovejšo zgodbo o njem, saj vam bo implodirala niple in spremenila spol. V katerem primeru še kar ne bom ločil med brati in sestrami. Zgodba gre tako ...

Čakajte …

Slišim oddaljen šum Rdečega Čekana. Bratje in sestri, skrijte se! Jaz pa se bom z magičnimi besedami 'Has anybone really been far even as decided to use even go want to do look more like?' spremenil v harmoniko in čakal tukaj in gledal, dokler Rdeči Čekan ne bo odšel.

Zgodba je ostala nedokončana. Vse modrosti, ki jih je mistični nosilec stavka 'Has anybone really been far even as decided to use even go want to do look more like?' držal o Rdečemu Čekanu so ostale z njim. Živel je večno, a zaradi neugodnih vremenskih razmer je za vedno ostal v obliki harmonike.

Sedaj ždi na vrhu vesoljske mavrice. Ve, da se ne mora spremeniti nazaj in bo ostal v tej obliki za vedno. Zgodbe o Rdečem Čekanu pa ne bo nihče vedel, saj je le-ta v svojem srdu pogoltnil ves spekter obstoja, ki bi razumel govor mističnega nosilca stavka 'Has anybone really been far even as decided to use even go want to do look more like?'.

A v obliki harmonike tako ali tako ne mora govoriti.

Obstoj je pogubljen.

twitter facebook