recenzije

Black Tears Of The Fallen

Nephilim at Your Doorstep

Marax

The Witch

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

banner
banner

recenzija

14. 8. 2016  The 69 Eyes - Universal Monsters  (Nuclear Blast, 2016)
»The 69 Eyes imajo vse, kar je potrebno za dober gothic rock – odličnega pevca in ustrezno glasbo, (z)manjka jim zgolj ščepec čarobnosti, da bi ponovno dosegli odličnost«.

Ko moje ušesne brbončice zahlepijo po prvinskem in enostavnem (celo tako enostavnem, da žal vleče že malo na p**k) gothic (hard) rocku, jim navadno takoj postrežem z glasbo 'helsinških vampirjev', The 69 Eyes. Helsinški vampirji so ena tistih skupin, ki so pred časom ustvarile nekaj čistih mojstrovin, in nato žal, zapadle v sivino lastne povprečnosti. Navkljub temu, da se zavedam vsega tega, me žeja po tem, da bi na novi plošči zaslišal čarobnost plošč Bleseed, Be, Paris Kills ter Wasting the Dawn, vsakič znova zapelje v to, da dam vsaki njihovi novi plošči možnost, upajoč, da me bo tudi le-ta sezula.  

Kaj nam torej ponuja enajsta plošča mračnih romantikov z dežele tisočerih jezer?

Enajst pesmi, katerih dolžina se drži zlate mejne vrednosti štirih minut in po markerjih zvrstnosti sodijo med gothic rock in hard rock. Zvok je čist, kar omogoča, da poslušalec zazna prav vse instrumente. The 69 Eyes so tokrat kot spremljavo za ustvarjanje vzdušja v nekaj pesmih uporabili glasbo ameriških staroselcev in s tem v pesmi vpeljali novo zanimivost, katero bom poimenoval kar westernovska gotika.

Ker se mi ne zdi vredno ukvarjati s pesmimi, ki jih ne morem oceniti kot dobre, se bom omejil le  na najboljše. Daleč najboljša pesem na plošči ima zelo ne-gotski naslov: Fighter Plane. Pesem v maniri gothic hard rocka govori o lovskem letalu in hladni vojni z vidika pomena in nekoliko romanticizirane vloge, ki jo je v tistem času imelo vojno letalstva – spomnite se filma Top Gun. Si znate predstavljati, kako zveni pesem o bojnem letalu, ki se začne s klaviaturami, večglasnim petjem in globokim basovskim glasom? Ne? Potem ji dajte priložnost pa vam bo pokazala, da je poleg maidnovskega, motörheadovskega, sabatonovskega idr. bolj bojevitih metal stilov za obravnavo tovrstne tematike lepo uporaben tudi gotski stil. Gre za polnokrvni gothic hard rock, kakršnega sem od The 69 Eyes želel slišati – intenziven, mračen, speven in nabit s čustvi. Blackbird Pie sodi v kategorijo dobrih pesmi zgoraj omenjenega western gothica; gre za dokaj hiter gothic rock z močno noto južnjaškega rocka. Pesem čudovito ustvarja atmosfero praznino puščave teksaške puščave. Omenil bom še pesem Jerusalem, ki žarči fascinacijo ljubiteljev gothica nad egipčansko in levantinsko predantično mistiko. S to pesmijo The 69 Eyes na moje veliko veselje pokažejo, da znajo še vedno zložiti prečudovit mračni gothic rock, s katerim so zasloveli. Krasi jo prekrasno zveneča počasna glasba čistega gothic rocka, občutek temačne epskosti in odlično petje Jyrki 69-a.  

Universal Monsters je veliko bolj hard rockerska plošča, kot sem pričakoval, elementi p**ka so na moje veliko veselje nekoliko manj vidni. Po oceni mojih ušes, sodijo pesmi v glavnem v kategoriji 'nič posebnega' in 'čisto OK'. In to velja tako za tiste, ki so namenjene poslušanju, kot tiste, ki so namenjene plesu ljubiteljev gothica. Kar najbolj pogrešam, so pesmi, ki bi jih lahko uvrstil v kategorijo 'wow, tole je zakon!' Glede na to, da so The 69 Eyes že pokazali, da znajo narediti plošče s petimi ali celo šestimi odličnimi pesmimi, plošča z zgolj tremi takimi pesmimi žal ni dovolj zadovoljila mojih pričakovanj. Iz povedanega naj se nikakor ne razume, da je plošča slaba, saj veliko več pesmi sodi v kategorijo 'čisto OK', kot v kategorijo 'nič posebnega'. The 69 Eyes imajo vse, kar je potrebno za dober gothic rock – odličnega pevca in ustrezno glasbo, (z)manjka jim zgolj ščepec čarobnosti , da bi ponovno dosegli odličnost. 

Ko moje ušesne brbončice zahlepijo po prvinskem in enostavnem (celo tako enostavnem, da žal vleče že malo na p**k) gothic (hard) rocku, jim navadno takoj postrežem z glasbo 'helsinških vampirjev', The 69 Eyes. Helsinški vampirji so ena tistih skupin, ki so pred časom ustvarile nekaj čistih mojstrovin, in nato žal, zapadle v sivino lastne povprečnosti. Navkljub temu, da se zavedam vsega tega, me žeja po tem, da bi na novi plošči zaslišal čarobnost plošč Bleseed, Be, Paris Kills ter Wasting the Dawn, vsakič znova zapelje v to, da dam vsaki njihovi novi plošči možnost, upajoč, da me bo tudi le-ta sezula.  

Kaj nam torej ponuja enajsta plošča mračnih romantikov z dežele tisočerih jezer?

Enajst pesmi, katerih dolžina se drži zlate mejne vrednosti štirih minut in po markerjih zvrstnosti sodijo med gothic rock in hard rock. Zvok je čist, kar omogoča, da poslušalec zazna prav vse instrumente. The 69 Eyes so tokrat kot spremljavo za ustvarjanje vzdušja v nekaj pesmih uporabili glasbo ameriških staroselcev in s tem v pesmi vpeljali novo zanimivost, katero bom poimenoval kar westernovska gotika.

Ker se mi ne zdi vredno ukvarjati s pesmimi, ki jih ne morem oceniti kot dobre, se bom omejil le  na najboljše. Daleč najboljša pesem na plošči ima zelo ne-gotski naslov: Fighter Plane. Pesem v maniri gothic hard rocka govori o lovskem letalu in hladni vojni z vidika pomena in nekoliko romanticizirane vloge, ki jo je v tistem času imelo vojno letalstva – spomnite se filma Top Gun. Si znate predstavljati, kako zveni pesem o bojnem letalu, ki se začne s klaviaturami, večglasnim petjem in globokim basovskim glasom? Ne? Potem ji dajte priložnost pa vam bo pokazala, da je poleg maidnovskega, motörheadovskega, sabatonovskega idr. bolj bojevitih metal stilov za obravnavo tovrstne tematike lepo uporaben tudi gotski stil. Gre za polnokrvni gothic hard rock, kakršnega sem od The 69 Eyes želel slišati – intenziven, mračen, speven in nabit s čustvi. Blackbird Pie sodi v kategorijo dobrih pesmi zgoraj omenjenega western gothica; gre za dokaj hiter gothic rock z močno noto južnjaškega rocka. Pesem čudovito ustvarja atmosfero praznino puščave teksaške puščave. Omenil bom še pesem Jerusalem, ki žarči fascinacijo ljubiteljev gothica nad egipčansko in levantinsko predantično mistiko. S to pesmijo The 69 Eyes na moje veliko veselje pokažejo, da znajo še vedno zložiti prečudovit mračni gothic rock, s katerim so zasloveli. Krasi jo prekrasno zveneča počasna glasba čistega gothic rocka, občutek temačne epskosti in odlično petje Jyrki 69-a.  

Universal Monsters je veliko bolj hard rockerska plošča, kot sem pričakoval, elementi p**ka so na moje veliko veselje nekoliko manj vidni. Po oceni mojih ušes, sodijo pesmi v glavnem v kategoriji 'nič posebnega' in 'čisto OK'. In to velja tako za tiste, ki so namenjene poslušanju, kot tiste, ki so namenjene plesu ljubiteljev gothica. Kar najbolj pogrešam, so pesmi, ki bi jih lahko uvrstil v kategorijo 'wow, tole je zakon!' Glede na to, da so The 69 Eyes že pokazali, da znajo narediti plošče s petimi ali celo šestimi odličnimi pesmimi, plošča z zgolj tremi takimi pesmimi žal ni dovolj zadovoljila mojih pričakovanj. Iz povedanega naj se nikakor ne razume, da je plošča slaba, saj veliko več pesmi sodi v kategorijo 'čisto OK', kot v kategorijo 'nič posebnega'. The 69 Eyes imajo vse, kar je potrebno za dober gothic rock – odličnega pevca in ustrezno glasbo, (z)manjka jim zgolj ščepec čarobnosti , da bi ponovno dosegli odličnost. 

twitter facebook