recenzije

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

Sodom

Out of the Frontline Trench

hudic

Ne Ergo Dimittas

banner
banner

recenzija

18. 3. 2013  Unholy Grave - Unholy Warfare  (Agromosh Records, 2013)
Zadeva je še vedno hitra, jezna, politična in pa seveda grindcore as fuck

Če ste mislili, da so Agathocles edini, pri katerih ste izgubili upanje pri štetju in zbiranju izdaj, ste se motili, kajti če še ne poznate Unholy Grave, vam povem, da sta si skupini Agathocles ter Unholy Grave precej podobni pri žanru in hkrati tudi pri izdajah (obe skupini skupaj štejeta približno 250 + izdaj).

Japonski Unholy Grave (da, prav imate, ime so si izposodili od legendarne skupine Death), so samo v lanskem letu nanizali 8 izdaj (6 od tega je split izdelkov z različnimi izvajalci – kateri naj ostanejo anonimi, ker jih verjetno noben ne pozna) in kot kaže bodo letos ubrali podobno pot, kajti omenjena izdaja je izšla januarja, kar pomeni, da imajo do konca leta še precej časa, da prehitijo lanskoletni rezultat.

Torej prva izdaja v letošnjem letu skupine Unholy Grave nam prinaša precejšnje spremembe in neverjetno melodične skladbe, ki bodo marsikomu ugajale – sploh pa tistim, ki obožujejo skladbe dolge 22 minut in izredno počasne post rock vmeske. … no od tega ni prav nič resničnega, kajti skupina Unholy Grave se v 20 letih (imam občutek, da bo letos definitivno izšel album ob 20-letnici skupine – oz. skupek poznane jeze na enemu albumu) ni prav nič spremenila.

Zadeva je še vedno hitra, jezna, politična in pa seveda grindcore as fuck! 

Album Unholy Warfare vsebuje 10 skladb in vam bo pri poslušanju vzel skorajda 14 minut življenja oz. 28, če si ga boste zavrteli dvakrat.

Kot že omenjeno je zadeva identična ostalim izdajam, razlika recimo je res le v malo boljšem zvoku – se pravi ni čisto hreščeča kot pri nekaterih split izdelkih, s tem pa je tudi bolj poslušljiva, kot recimo split album s Corrupt Humanity.

Unholy Warfare nam odpre skladba Confession, kjer nam hitro igranje in vokalna jeza postrežeta s političnimi dejstvi, za katere se mnogi že zavedamo, da gredo v napačno smer, ampak nič ne de, kajti z veseljem zadevo poslušamo še enkrat, da obnovimo in si ponovno zapomnimo o čem je govora že od davnega leta 1993.

Zadeva se po Confession nadaljuje v čisto enaki smeri, brez kakršne koli spremembe.

Med skladbami najdemo tudi že slišane skladbe, kot so recimo Motorcharged iz leta 2003 (split album z Depressor ), hkrati pa jo najdemo tudi na ostalih izdajah po letu 2003, saj so nam jo Unholy Grave ponujali na več albumih znova in znova (verjetno je Motorcharged njihov neslavni hit).

Tu pa tam bomo prav tako tudi priča kakšnem že poznanemu ''growl'' vokalu, katerega pa z veseljem sprejmemo, glede na to, da gre za Unholy Grave.

Pri albumu Unholy Warfare se je dobesedno brez veze spuščati v detajle, ker tisti, ki skupino poznate veste kaj pričakovati, je bolj zbirateljske narave, kot pa odkrivanje novih zvokov.

twitter facebook