recenzije

Mgła

Age Of Excuse

Slipknot

We Are Not Your Kind

Dekadent

The Nemean Ordeal

Bad Religion

Age Of Unreason

Vltimas

Something Wicked Marches In

Behemoth

I Loved You At Your Darkest

Več izvajalcev

Menhir

Benighted

Dogs Always Bite Harder Than Their Master

Cryptopsy

The Book Of Suffering - Tome II

Aborted

Terrorvision

Embassy 516

Correlation

Kevlar Bikini

Rants, Riffage, and Rousing Rhythms

Zlobnik

Zlobnik

Nightbearer

Stories From Beyond (EP)

Carnation

Chapel Of Abhorrence

Grob

Metanoia

Immortal

Northern Chaos Gods

Dalstroy

Bite the Spirit

banner
banner

recenzija

27. 2. 2013  Six Feet Under - Unborn  (Metal Blade, 2013)
Nisem si mislil, da bo Six Feet Under v tako kratkem času uspelo ujeti moč in uspeh albuma Undead, kaj šele nekaj več – presegli so ga v vseh pogledih. In spet imam kandidata za death metal plato leta. Vsaka čast!

Niti eno leto ni minilo, kar se je začela nova era zasedbe Six Feet Under, ki je po dolgih letih rahlih odstopanj od ene in iste formule zagruvanega, morilskega death metala, končno predstavila plato, za katero smo lahko ponujali same superlative (klik!).

Ja, Chris Barnes in Steve Swanson sta dobila novega kitarista, novega bobnarja, pa tudi basista in rezultat je bil slišen – plata Undead je predstavljala nekaj najbolj brutalnega v diskografiji Six Feet Under, očitno svež pristop k ustvarjanju komadov, dovršenemu igranju inštrumentov pa je tudi naredil svoje.

In zato se mi je zdelo kar grozno, da bodo v manj kot enem letu izdali novo plato. Namreč, v večini primerov to predstavlja slabo odločitev, ki rezultira z albumom, ki zveni tako inovativno in zanimivo kot retorika odhajajočega premierja naše obubožane države.

A z vsakim poslušanjem mi je bolj jasno, da imam pred seboj edinstven primer izdelka, ki je nastal v kratkem času po izidu prejšnjega albuma, a gotovo ni prišel niti prepočasi niti prehitro. Ne morem verjeti!

Unborn (naslov plate se navezuje na prejšnjo Undead, vsaj podobnost naslovnic me vse bolj usmerja k takem razmišljanju, pa OK – tudi UN-BORN (namesto UN-DEAD) verjetno tudi ni naključje) niti malo ne zveni kot kopija Undead, še manj pa kot skupek komadov, ki so ostali od kakšnega studio sessiona.

Če je Undead spominjal na brutalni hitrostni napad z vsemi močmi, je Unborn njegovo ne nasprotje, a gotovo malce drugačen komplement. Unborn zveni zlobno, morbidno, zlovešče, ''prfuknjeno''. Če je prejšnja plata spominjala na zgodnje Cannibal Corpse, je zdaj mnogo več črnogledih atmosferičnih delov, ki spominjajo na zgodnje Obituary in Death, z veliko dozo udarnega groova kakšnih Broken Hope ali Bolt Thrower. And then some … Unborn je gotovo naslednja stopnička evolucije tega, nikoli umrlega stvora.

Če je kitarist Robb Arnold v kombinaciji z bobnarjem Kevinom Talleyem na prejšnji plati poskrbel, da je plata zvenela udarno, a vseeno malce preveč ''chimairaistično'', švedski kitarist Ola Englund, ter ameriški segment, ki ga zakrožujejo basist Jeff Hughell, kitarist Steve Swanson, bobnar Kevin Talley in vokalist Chris Barnes ponujajo death metal, ki se napaja iz ameriškega gruva in brutalnosti, občasno tudi thrasha ali pa old school death thrasha, čuti pa se tudi, da je glavni kitarist Evropejec – Ola namreč s svojimi pasažami (pri riffih, solažah ali akustičnem intru prvega komada) kaže zapuščino tako švedske kot finske death metal šole.  

Boben več ne stavi toliko na hitrost, a zato Talley bolj črpa iz srednjega Death obdobja, čeprav se svojim trademark groovom ne more izogniti. Zato pa plata zveni toliko bolj razgibano, basist Hughell pa je za razliko od svojih predhodnikov vsaj zvočno mnogo bolj prisoten.

Chris Barnes, capo di banda, še vedno ponuja enega najboljših kruležev v death metalu, čeprav je zdaj nagnjen tudi k ponavljanju skorajda lajajočih delov albuma Warpath, a na srečo ne v preveliki meri. Pa kljub letom in prekajenosti še vedno lahko ponudi milijon besed na vrstico in resda se tematsko očitno že ponavlja (Alive To Kill You, Psychosis, Zombie Blood Curse …), a še vedno zna postaviti prave dele besedil na ustrezna mesta. Mislim, poslušajte si komade Zombie Blood Curse, Neuro Osmosis in Incisision)!

Kar me resnično navdušuje, je dejstvo, da vsak komad zveni kot posebna in samosvoja celota, vse skupaj – celoten album Unborn torej - pa uspešno združuje sedanjo agresivnost modernega death metala z nesporno zloveščo zapuščino kultnih klasikov.

Nisem si mislil, da bo Six Feet Under v tako kratkem času uspelo ujeti moč in uspeh albuma Undead, kaj šele nekaj več – presegli so ga v vseh pogledih. In spet imam kandidata za death metal plato leta. Vsaka čast!

twitter facebook