recenzije

Liturgy

Origin Of Alimonies

Draconian

Under A Godless Veil

Liturgy

H. A. Q. Q.

Sufosia

Connection Failed

Engulfed

Vengeance of the Fallen

Kryptonomicon

Morbid Return (EP)

Impalement

The Impalement

Nefarious Vermin

Elongated Misery

Ensanguinate

Entranced By Decay (demo)

Paradise Lost

Obsidian

Black Tears Of The Fallen

Nephilim at Your Doorstep

Marax

The Witch

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

banner
banner

recenzija

12. 5. 2013  In The Crossfire - Turn This World Upside Down  (Killing Production Records, 2013)
Turn This World Upside Down je priporočljiv vsem, ki vam težko življenje streže skozi zvočnike. Album sicer ni ravno na produkcijskem vrhuncu (to ne pomeni da hrešči, ampak so določeni deli tišji kot ostali), kot recimo zadnja Terror, je pa definitivno narejeno iz srca – to kar pa so Hatebreed izgubili že nekaj časa nazaj.

Moram priznati, da smo zadnja leta Slovenci kar produktiven narod, ker ne glede na žanrsko opredelitev (govorim za ''underground'', ker izvajalci, kot so Zlatko, … izdajajo albume na pol leta – recimo) je v dobrem letu izšlo kar precej konkretnih izdaj.

V okviru enega leta smo bili priča novih albumov od Final Approach, Nikki Louder, The Canyon Observer, Within Destruction, …. skratka precej dobrot za malo državo.

In v morju dobrih izdaj pa so se po dolgem času pokazali slovenski ''zmetalizirani'' HC upi In The Crossfire.

Omenjena skupina je v moji knjigi bila vedno zapisana in še vedno je za ustanoviteljico metallic HCja. So težki, jezni, agresivni in pa tisto, kar si vaša jeza želi – čisto destrukcijo in nabiranje besa iz vseh strani (in to na izredno iskren način).

In ker jeza in bes nikoli ne počivata, so se In The Crossfire odločili, da vso jezo izdajo v obliki albuma See You In Hell iz leta 2008..

In prav pri omenjenem albumu sem vedno ostal brez besed.

Zakaj?

Iz čisto enostavnega razloga. Album See You In Hell mi je predstavljal nekakšen slovenski odgovor na ogromno skupin, s katerimi sem se v tistem času prekomerno hranil (se pravi Integrity, Hatebreed, Earth Crisis, Morning Again, Merauder, 25 Ta Life, …. ).

In potem nekajletni mrk.

Kje so In The Crossfire?

Seveda smo tu pa tam bili priča koncertu, ampak novim izdajam pa bore malo oz. nič.

5 let kasneje pa kot iz strela iz jasnega pride iz samega srca Laškega mali album, imenovan Turn This World Upside Down.

Kot prvo te prevzame vzhičenje in navdušenje, kot drugo pa preventivno notranje opozorilo in nešteto vprašanj glede novega albuma…

Kaj pa če so svoj stil spremenili?

Kaj če ne preigravajo več ''zmetaliziran'' HC in so postali pocukrani rockerji?

In ker je vedno lahko še huje, je prisotno tudi vprašanje, ali so mogoče postali prototip skupine Attack! Attack!????

Seveda se vprašanja samo še nadaljujejo, tako da ti um sporoča, da do albuma pristopi pazljivo.

Previdno si ogledaš naslovnico in te malce pomiri, ker ni ravno pocukrana, ampak je seveda po pravem HC načinu. Malo si oddahneš…

Pogled na naslove skladb je definitivno mamljiv in te tudi tokrat zadeva malce pomiri.

In seveda vprašanje ključnega pomena – glasba.

Okvirno nam mali album Turn This World Upside Down ponudi približno 23 minut glasbe, kar je za 4 skladbe precej (odvisno od žanra seveda).

In ali je album drugačen kot pričakovano?

Okvirno niti ne, ker je še vedno prisoten tisti čar omenjene zvrsti. Ampak podrobneje pa najdemo malenkost sprememb.

Uvodna skladba Cast The First Stone nam že v samem začetku prinese tisti znan mid-tempo zvok bobnov, tako da iz tega stališča je zadeva tam, kjer mora biti. Instrumentalno pa se začuti malenkost pridiha sludge ritma (kitara) in pa globji vokal  - bolj beatdown usmerjen.

Dobrih 6 minut čiste jeze in besa. Kvalitetno in pa pričakovano.

Album se nadaljuje s skladbo Chaos Reigns, kjer je uvod malce drugačnega pristopa, malce asociira na Italijanske Absence (album I'll Cast The First Stone - ni pomota niti povezava na prvo skladbo), kjer dobimo udarno igranje in pa lično bobnanje kot pri prvi skladbi – se pravi definitivno, kot se ''šika''.

Druga polovica albuma oz. skladba št. 3 (Fearless) in 4 (Still Standing Strong) pa samo še nadaljujejo tam, kjer so končali pri prvi polovici.

Se pravi, obe sta narejeni po enakem receptu kot prvi dve in sta tisto, kar vsak pristaš ''metaličnega'' HCja pričakuje in si tudi želi, v drugih besedah pričakovano in pa več kot zadovoljivo.

Turn This World Upside Down, nam pokaže da se fantje iz Laškega niso odločili preigravati po načelu Attack! Attack! in so nekako svoje igranje malce nadgradili od albuma See You In Hell.

Turn This World Upside Down je priporočljiv vsem, ki vam težko življenje streže skozi zvočnike. Album sicer ni ravno na produkcijskem vrhuncu (to ne pomeni da hrešči, ampak so določeni deli tišji kot ostali), kot recimo zadnja Terror, je pa definitivno narejeno iz srca – to kar pa so Hatebreed izgubili že nekaj časa nazaj.

twitter facebook