recenzije

Black Tears Of The Fallen

Nephilim at Your Doorstep

Marax

The Witch

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

banner
banner

recenzija

28. 1. 2018  Watain - Trident Wolf Eclipse  (Century Media, 2018)
Watain so še vedno skupina, ki se ozira zgolj po svojem slogu in svojih željah, kljub temu, da se njihov zvok vije in spreminja skozi čas.

Watain se z novo ploščo Trident Wolf Eclipse vračajo nazaj. Ne nazaj h koreninam, pač pa še dlje.

In je dobro. Ko sem recenziral ploščo The Wild Hunt, sem zgolj kot poslušalec skupine zapisal, da so mi bolj melanholični in melodični trenutki v resnici bili ljubši, medtem ko so se mi hitri zdeli preveč hrupni, kromatični in zamazano zveneči; Watain so prej namreč vedno zveneli melodično in jasno, tudi ko so igrali hitro in agresivno. Skupina pa je dejansko s prejšnje plošče vzela ta slog agresivnih, »in your face« komadov, ki so še vedno med bolj surovimi in brutalnimi v njihovi diskografiji, ampak so ga na Trident... dali v ospredje in izpilili.

Tu nežnih momentov ni, pač pa pravi napad black/thrasherskega udrihanja. Tu in tam se pojavi tudi kaka starošolska black metal melodija iz akordov, kar je za skupino, ki po navadi igra po posameznih strunah, novost. Vse skupaj rahlo potegne na Nifelheim, kar je za moje pojme lahko samo dobro, itak pa ne gre za klon – niti približno ne. Watain so še vedno skupina, ki se ozira zgolj po svojem slogu in svojih željah, kljub temu, da se njihov zvok vije in spreminja skozi čas. Seveda določeni elementi, kot sta grleno kričanje in kitare, ki se naravnost penije od surove jeze, ostajajo in ohranjajo prepoznaven zvok skupine, pa čeprav so se na svoji novi plošči osredotočili bolj proti izvoru black metala, namesto da bi vključevali druge vplive ali pa sodobne smernice ekstremne glasbe (še dobro, ker je klonov Deathspell Omega res preveč).

Trident Wolf Eclipse je odličen album, ki v očeh vsakega dolgoletnega poslušalca takšne glasbe vse naredi točno tako, kot je treba, kar mu tudi uspe v dobre pol ure. To je po mojem najboljši korak naprej, ki bi ga po prejšnjem albumu lahko naredili.

twitter facebook