recenzije

Challenger

Turned to Dust

Voidsphere

To Call / To Speak

Rammstein

Untitled

Fvneral Fvkk

Carnal Confessions

Korn

Nothing

Malorshiga

Kvlt ov Vitis et Olea

Vitriol

To Bathe From The Throat Of Cowardice

Mgła

Age Of Excuse

Slipknot

We Are Not Your Kind

Dekadent

The Nemean Ordeal

Bad Religion

Age Of Unreason

Vltimas

Something Wicked Marches In

Behemoth

I Loved You At Your Darkest

Več izvajalcev

Menhir

Benighted

Dogs Always Bite Harder Than Their Master

Cryptopsy

The Book Of Suffering - Tome II

Aborted

Terrorvision

Embassy 516

Correlation

banner
banner

recenzija

1. 10. 2019  Vitriol - To Bathe From The Throat Of Cowardice  (Century Media Records, 2019)
The ultimate statement of Death!

Ameriška death metal zasedba Vitriol povzroča ‘’buzz’’ v undergroundu že nekaj let, kar je rezultat njihovega precej dobro sprejetega EP-ja Pain Will Define Their Death, ki je izšel v samozaložbi leta 2017. Za dotični EP bend pravi, da je bil prvo pravo utelešenje njihove vizije death metala. A iskreno rečeno, do trenutka, ko jih je pisec današnje Tolpe Bumov zagledal na odru kluba Revolver v kraju San Dona di Piave v Italiji, kjer so slabih 14 dni nazaj nastopili skupaj z Nile in Hate Eternal, omenjenemu piscu niso sploh bili znani. Potem pa so v živo pokazali, kakšen kaos utelešajo, kako intenzivni so v vsaki sekundi svojega nastopa in takoj je bilo jasno, da je treba preveriti njihov prvenec To Bathe From The Throat Of Cowardice, ki je v začetku septembra izšel prek založbe Century Media Records.

Prvenec tria Vitriol iz zvezne države Oregon v ZDA je popolno studijsko utelešenje barbarske intenzitete, ki jo bend raziskuje, ustvarja in ponuja. Deset pesmi v 44 minutah in 28 sekundah predstavlja najboljši opis besedne zveze ''organizirani kaos''. Gre namreč za album, ki od začetka do konca deluje intenzivno, eksplozivno in kaotično, čeprav je znotraj te sonične nevihte kmalu moč uzreti dobro premišljeno organizacijo in strukturo. Kot pravijo Vitriol v intervjujih, so nekatere pesmi nastajale mesece in mesece, vedno začenši z riffom, ki se je nato razvil v najbolj ustrezno zaporedje tonov in zvočnih plasti. Nekatere pesmi so bile seveda narejene tudi precej hitreje, a rezultat je še vedno isto koherenten in koheziven. Album To Bathe From The Throat Of Cowardice, ki ga krasi temačna naslovnica, ki ponazarja končni akt nasilnega spopada, je v vsakem slučaju album, ki deluje surovo, intenzivno, a tudi enovito.

Zahvala za to gre predvsem vokalistu/kitaristu Kyleu Rasmussenu, ki svoje inspiracije črpa iz ameriškega death metala, ki ga ustvarjajo vedno intenzivni Hate Eternal, dinamični, nepredvidljivi in unikatni Morbid Angel, mračno melodični Immolation ter bizarni Cephalic Carnage. Kyle je skupaj z basistom Adamom Roethlisbergerjem zgradil mračni opus, katerega dominanten inštrument je kitara in kateremu takoj sledi bas. Album je bizarni karneval nezemeljskih kitarskih riffov, melodij in leadov, bogato in nasičeno sestavljenih riffovskih plasti, ki ga ušesu smiselnega naredijo le na trenutke počasnejši deli posameznih pesmi ali pa nekatere kitarske solaže. Drugače pa imate v večini primerov občutek, da se nahajate v tornadu res nenavadnih kitarskih melodij, ki v svoji … no, nenavadnosti pritegnejo pozornost tudi tistih, ki so v ekstremnem metalu vajeni vsega živega. Primerjajte samo recimo hrupni udar otvoritvene pesmi The Parting Of A Neck z vodilnim riffom naslednjega komada Legacy Of Contempt. A death metal ni edina pomembna sestavina melodij zasedbe Vitriol – velik vpliv ima tudi black metal, predvsem francoske šole.

Zadnja leta je death metal izstopil iz okvirjev čistega zvoka, kristalno jasne zvočne produkcije in se bolj usmeril v primarni kaos, ki ga je utelešal na svojem samem začetku. V opise zvoka se je lepo prikradel pridevnik ''disonančno'' ali pa še bolj prefinjeno, čeprav pomensko vsekakor ne isto – ''disharmonično''. Naj gre za bende, kot sta Portal ali Gorguts, jasno je, da se death metal še znotraj svojih ekstremov upira čistosti in jasnosti zvoka. Tu seveda ne gre zanemariti vpliva black metala, še posebej, če gre za francosko šolo tipa Blut Aus Nord ali kultnih Deathspell Omega. Ta dva benda sta s svojim zvokom res premaknila meje naprej v neznano, neprijetno in surovo. In oba benda logično omenjajo kot velik vpliv tudi Vitriol. Prej opisanemu death metal kaosu se namreč v veliki meri pridružuje nenavadna melodičnost, katere vir je očitno v black metalu. Odličen primer je pesem I Drown Nightly, čeprav je ta ušesu toliko bolj sprejemljiva zaradi počasnega tempa – boljši primer je v bistvu hitrostrelni A Gentle Gift, ki je popoln miks melodičnosti in surovosti.

Zanimivo je to, da je vir agresije v bendu Vitriol predvsem strunarske in ne toliko tolkalske narave. OK, svoj delež doda tudi dvojni vokalni napad prej omenjenih strunarjev, ki spominja na Misery Index, a v večini primerov boste pri recenziranju izdelkov večine današnjih ekstremnih bendov zasledili poudarek na bobnih, zato je vsaj prav, da se tudi v slučaju prvenca To Bathe From The Throat Of Cowardice vsaj malo ustavimo pri tem primarnem inštrumentu. Bobni, ki jih igra Scott Walker, zvenijo prvinsko, hipnotično in seveda kaotično. Če se vam zdi, da vas kitara nonstop bombardira z riffi, vas bobni gotovo ves čas bombardirajo z dvojnim bas pedal napadom ali z veliko variacijami blast beatov. Resda se bobnar posluži kakšnih počasnejših ritmov, a prevladujoča vrlina je brzina. Na srečo je boben dober miks med vplivi Cryptopsy in Morbid Angel, da ni neposlušljiv ali pa res zoprn, se pa vsake toliko časa v duši le pojavi želja, da ne bi vsak udarec v boben ali činelo zvenel kot spopad na življenje in smrt.

Življenje in smrt plešeta divji ples v besedilih 10 pesmi in čeprav v večini primerov ne boste razumeli, kaj krulita oba vokalista, vam bo natančno branje besedil res dalo vedeti, da je bend deloval premišljeno tudi na tem področju. Besedila se, logično, gibljejo bodisi okrog nasilja bodisi okrog smrti. Vse to pa seveda doseže maksimalni efekt v hrupni zvočni sliki, katero je bendu pomagal v studiu ujeti Derek Leisy iz Audiosiege Studios, kjer snemajo mnogi, predvsem lokalni oregonski bendi, sama slika pa je postala meso po miksu in masteringu, ki ga je s pomočjo benda opravil Stephen Hawkes v Interlace Audio in ki je znan po delu z bendi Chelsea Grin, I Declare War ter Red Fang.

Smrt ima res odličen soundtrack! In v živo jih lahko vidimo 1. 4. 2020 skupaj s Krisiun ter Gruesome Orto Baru v Ljubljani!

twitter facebook