recenzije

Black Tears Of The Fallen

Nephilim at Your Doorstep

Marax

The Witch

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

banner
banner

recenzija

9. 3. 2014  Asheraah - The Mountain  (Geenger Records, 2014)
Je dobro organizira kompozicija za katero nimam nobene kritike.

Razpolagati z žanri, kateri so zaznamovali že druge skupine, je precej težje, kot bi si laični poslušalec mislil. Če podamo primer v žanru post metal/rock, o katerem se bomo v trenutni recenziji pogovarjali, lahko rečemo, da se vsak poslušalec omenjenega žanra, ko zasliši post metal, obrne na Isis, Neurosis, Cult Of Luna, …. skratka skupine, ki so v tem času postale nesmrtne znotraj žanra.

Za ta post metal/rock pristop in čaščenje skupin znotraj tega žanra pa se je odločila tudi peterica iz sosednje Hrvaške, natančneje iz Rijeke, imenovana Asheraah.

Ali jim je uspelo narediti dober album pa preverite v sledečem branju.

Obliko albuma The Mountain lahko povzamemo po merilih skupine Red Sparowes:

-instrumentalen album – ''check''

-nenavadno dolge skladbe, ki album ponesejo v eno uro poslušanja – ''check''

-dinamično melodične kitare, ki vsebujejo malo dozo psihadelike – ''check''

-zanimivo ime, ki se nanaša na mistično zgodovino – ''check''

-zanimanje za album pred poslušanjem – ''check''

Kot vidite, skupina izpolnjuje vse dispozicije za dober post metal album, in to dejstvo nam tudi potrdi že prva skladba A Thousand Petals. Kot rečeno se zadeva žanrsko obrača na post metal/rock žanr. Ampak počasi, znotraj tega lahko rečemo, da gre za povsem tipično igranje po drugi strani pa za nekaj nalezljivega in inovativnega. In glej ga zlomka, ker je zadeva precej poslušljiva in ima v sebi čar skupin Caspian, …

Od dobrih 6 minut nam 4 od tega ponudijo v smeri post rocka ostalo pa se nadgradi v smeri jeze in pa asociacije na skladbo Holy Tears od Isis. Dobra skladba? Niti ne, ker je več kot le dobra.

Sledeče skladbe Nothing Exists Except Atoms And Empty Space , Everything Else Is Opinion ter Introspection Is A Monument Which Shall Endure Until The Sun Grows Cold nam ponudijo podoben recept, le da je malce večji poudarek na post rock. Poetične pasaže melodičnih kitar, ki se stopnjujejo v nihilistične metafizike inštrumentov oz. opisano v eni besedi briljantno. Vsebuje sicer tudi post metal segmente ampak je iz mojega vidika večji poudarek na post rock.

Album sicer v celoti lahko dojamemo, kot nekaj povsem pričakovanega a hkrati še vedno svežega in inovativnega. The Mountain po poslušanju dojamete, kot nekakšen manifest zasanjano kolerične melanholije skozi neskončen krog melodij in tavanja skozi atmosfero.

Je dobro organizira kompozicija za katero nimam nobene kritike.

twitter facebook