recenzije

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

Sodom

Out of the Frontline Trench

hudic

Ne Ergo Dimittas

banner
banner

recenzija

31. 5. 2011  Times of Grace - The Hymn of the Broken Man  (Roadrunner, 2011)
Predstavljajte si, da imate neznosne bolečine v hrbtu. V bolnišnici čakate na operacijo v nedogled. Prvi izvidi pravijo, da se niti ne ve, če boste lahko hodili po operaciji. Poleg fizične bolečine je psihična še bolj neznosna, ampak nekako morate zapraviti čas. Vso bolečino boste izlili na papir, na katerem bo osnovan novi album.

To je zgodba kitarista, vodje skupine Killswitch Engage Adama Dutkiewicza, ki je moral zaradi okvare v hrbtenici odpovedati marsikateri nastop ali celo turnejo. Adam, ki je po izobrazbi glasbenik in producent, se je odločil, da bo svoja depresivna stanja izrazil z novim projektom, ki bo bolj depresiven kot Killswitch Engage, ki so z zadnjim albumom prešli na bolj pozitivno mišljenje. Rojen je bil projekt Times of Grace, za katerega je poklical k sodelovanju prvega Killswitch Engage pevca, Jesseja Leacha, ki je pel na legendarnem KSE albumu Alive of Just Breathing.

Album udari s singlom Strength for Numbers, ki pokaže dejstvo celote. V ospredju je čisti vokal Jesseja z občasnimi kriki. Med sabo se prepletajo udarni in mirni komadi. V zelo kratkem času se tudi pokaže, da je Adam eksperimentiral tudi z zvokom, ki se sicer drži spoliranosti KSE-zvoka, vendar pri TOG gre za malenkost bolj umazan pristop. Veliko novega slišimo pri Adamu, vsaj kar se tiče kitarskega dela, sicer pa smo v sklopu pričakovanj deležni veliko udarnih in melodičnih riffov kakor pri KSE, a Adam je melanholijo izrazil še s kakšno drugo zvrstjo, in sicer gre za poudarek na post-rock prijemih, če želite, lahko rečete tudi shoegaze. Bolečina je izražena, kot sem že omenil, z udarnimi komadi, kjer dominira odličen spevni vokal Jesseja. Za primer si vzemite skladbe Willing, Where the Spirit Leads Me, Hymn of the Broken Man, Hope Remains, Live in Love in Worlds Apart. Slednje tri skladbe so neverjetno pozitivne, kar daje vsemu temu depresivnemu občutenju upanje. Največji obup pa boste doživeli z balado The Forgotten One in otožnim The End of Eternity. Ne morem si pomagati, ampak skozi cel album se znova in znova navdušujem nad Adamom, ki je za albumom odigral vsa glasbila in zadevo tudi sproduciral.

Torej, dragi emoti; opustite nebuloze a la Bring Me the Horizon, My Chemical Romance ipd. Posežite po Times of Grace in se boste sprva prepričali, kaj je dobra produkcija in kako se pravilno izraža emocije.

Avtor:
twitter facebook