recenzije

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

Sodom

Out of the Frontline Trench

hudic

Ne Ergo Dimittas

banner
banner

recenzija

29. 4. 2020  Lupus - The Geniirising  (Darke Karma Duplicateur, 2019)
»Spoštovane ljubiteljice in ljubitelji metala, v branje vam dajem zabeležko o artefaktu slovenskega metalskega ustvarjanja, kakršnega arheologi opišejo s strokovnim izrazom: ZAKLADNA NAJDBA!«

Ja, ja, saj vem, plošča ni bila izdana letos, ampak glede na to, da govorimo o arheološki objavi, je prav, da smo nanjo pred recenzijo (s)pustili tančico prahu časa in ji tako tudi na simbolni ravni dali patino tistega, kar v resnici je - v branje vam dajem zabeležko o artefaktu (v konkretnem primeru: slovenskega metalskega ustvarjanja), kakršnega v arheologiji opišejo s strokovnim izrazom: ZAKLADNA NAJDBA.

Spoštovane, spoštovani – plošča projekta Lupus »The Geniirising« je ušesom in vsemu metalskemu občestvu neizpodbiten dokaz, da je slovensko metalsko ustvarjanje 'bilo zraven' – bilo je zraven, ko se je plemenitil drugi val black metala (stvaritev je obličja redkih izbranih v kasetni obliki ugledala leta 99 v prejšnjem stoletju). Res, nismo 'bili tam', ko se je v Skandinaviji odkrilo in izumljalo surovo železo drugega vala black metala, vendar smo bili zraven, ko se je še vroče surovo železo prekovalo v plemenito (z drugimi glasbenimi prvinami obogateno) jekleno žezlo, ki je kot močan potres povzročilo tektonske premike pri svetovnem metalskem občestvu in svetovni glasbeni sceni nasploh.

Pri uvodni pesmi - A Walk into unfiendly Summits nas že uvodni akordi kitare prestrelijo s starošolskim blackmetalskim zvokom rezanja ledu. Klaviature, ki se akordom pridružijo, dodajo zvočni dolžini prijetnega blackmetalskega glodanja po ušesih še širino, ki v določenem trenutku prevzame vodenje glasbenega plesa. Ko se v ples vključi še povsem razumljivi in gnus ter zlobo izžarevajoči Occultlordov glas, dobi perfekcija že zadnji pomembno dimenzijo – globino. Pesem nekje na polovici pretga tišina, ki jo 'moti' zgolj šum (ki postopoma prerase v glasbo) klaviatur – nekako kot pri Night's Blood od Dissection, se začnejo v mirni intermezzo spet konsistentno vključevati zvoki surovosti. Nato se začno izmenjevati mirni in agresivnejši deli, ki se naenkrat v trenutku tišine ponovno (z mojstrsko natančnostjo doseganja maksimalnega psihološkega učinka – brez trganja rdeče niti odmeva glasbe v mediju tišine) preobrazijo v atmosferično surovost uvodnih akordov pesmi. Popolno!

Pesem Pod sencami vejevja se začne kot zamazan počasen in surov black metal, ki mu blackmetalski growl v slovenskem jeziku (nisem prepričan, ali ne gre tukaj celo za prvi tak poskus na naši glasbeni sceni) da še dodatno trdoto neobdelanega hladnega kamna. Tudi to pesem nekje po dveh minutah pretrgajo čudni zvoki, ki zvenijo kot tolčenje zarjavelih okov v podzemni ječi ter zamolklo čudno zveneče 'leseno' bobnanje. Po eksperimentiranju z kitarsko-klaviaturno-vokalnimi kombinacijami, pesem ob pomoči klaviatur ustvari nekaj občutkov bolj pogan/viking metal trenutkov vzvišenosti a-la Borknagar na plošči The Olden Domain, dokler se ponovno spet ne potopi v pravoverno blackmetalsko molitev.

Tretjo pesem - Starring through the Window of Mysteries - na začetku najbolj markantno označi Occultlordovo petje s čistim vokalom, ki kot v prvi pesmi klaviature, pesmi pričara enostavno višji nivo blackmetalskega slušnega uživanja. Nekateri klaviaturski vložki dajo pesmi ščepec pompozno gotskega priokusa, vendar zgolj za okus, nič preveč. V spominu mi je ostal še nekakšen čuden klaviaaturski vložek, ki zveni kot nekakšno čudno tolčenje ob votel les.

In za konec še Calls from the Natural Dungeon z eksperimentalno klaviaturskim atmosferičnim začetkom, v katerega se diskretno vključi najprej kitara in nato vokal. V tej pesmi se vokal prepusti prvo mesto kitari, ki pesem nekje na četrtini na hitro za nekaj trenutkov razburka v blackmetalski vihar, vendar nam pesem že v naslednjem trenutku postreže z nadaljevanjem, ki nam za nazaj pokaže, daj je šlo le za prehod in zanimivi zvočno-ritemski prehodi (drugačni kot prvi) se v pesmi še večkrat ponovijo. V pesmi ponovno zažari v vsej mračnosti razpon različnosti in doživetosti Occultlordovega glasu…dobra pesem, super plošča.

Pri »The Geniirising« gre za med blackmetalskimi glasbeniki znani fenomen 'Do it yurself, do it all by yourself and do it for yourself/your own satisfaction' - sodelujoči so namreč ustvarili čisto vse na plošči: besedila, glasbo in celotni design. Da se izdaje drži renome zakladnosti , niti ne čudi – član dua: WerT, ki je (so)prispeval glasbo, je ustanovni in še aktivni član Noctiferie, naše gore lista, ki je prvi resno zaoral blackmetalsko ledino med Slovenci. Artur, kateremu gre neizmerna zahvala za ponovno (ne kasetno – kakršna je originalna) obuditev in utelešenje te prekrasne stvaritve, je neumorni motor, po mojem skromnem mišljenju, v vseh pogledih daleč najkvalitetnejšega ekstremnometalskega ustvarjanja na Slovenskem, ki sliši na ime Dekadent. Artur, hvala! Occultlord ostaja skrivnostno in mistično bitje, ki je hodilo med nami, pustilo s svojim vokalom na tej plošči, besedili in čustveno-idejnimi percepcijami black metala neizbrisen pečat pri začetkih slovenskega black metalskemega ustvarjanja…in nato izginilo. Nas z neopredeljivim, morda s cinično ljudomrznim (na oz. po)smehom opazuje kje v tišini, kot je to znal početi? Bo iz teme nevidnosti ponovno stopil med nas in nam predstavil še kakšno od svojih black metalskih idej…black metalci in black metalke, upajmo.

Ste prvenstveno ljubiteljica oz. ljubitelj slovenskega metalskega ustvarjanja? Odlično! Plošča se bo odlično prilegala vaši zbirki, zakaj gre za prikaz kontinuitete blackmetalskega ustvarjanja na slovenskem, od prvih tovrstnih prijemov Noctiferie naprej. Ste zapriseženi black metalec oz. zaprisežena black metalka? Izvrstno! V tem primeru vam je plašča pisana na kožo, saj seva surovost prvinskosti tovrstnih kanonskih plošč drugega vala skandinavskega black metala v katero unikatno vpleta - za čas, ko je bila prvič posneta – lastne glasbene izmojstritve, preko katerih poleg surovosti in hladu žarči tudi druga čustvena stanja kot so npr. vzvišenost v osami,…no, več ne nameravam kvariti izziva; prisluhnite sami in slišali boste!

Absolutno priporočam!

twitter facebook