Stranskih allstar projektov dandanes na sceni kar mrgoli. Pri Barren Earth gre za stranski projekt članov skupin Kreator, Amorphis, Swallow the Sun, Moonsorrow idr. Vsi zbrani glasbeniki na kupu naj bi imeli zelo radi progresivni rock iz sedemdesetih, ki ga v matičnih skupinah niso morali preigravati. Res bi bilo nenavadno, da bi kitarist Kreator, Sami Yli-Sirniö, začel v svojem matičnem bendu uporabljat kakšne retro klaviature.

A večkrat ko se album da čez, nekako izginja pridih sedemdesetih. Prvič, zvok je preveč moderen in spoliran, drugič pa je uporabljenih veliko elementov doom metala. Mogoče tak vtis daje vokal pevca Mikkoja Kotamäkija, ki sicer popeva pri Swallow the Sun, a njegov vokal je vseeno bolj vesel in živahen, uporablja tudi kruleč vokal, s katerim ni pretiravanja. Pri skladbi The Rains Begin zaradi sorodnih klaviatur in melodičnih kitar se pojavi asociacija na Amorphis. Vplivi Amorphis se kažejo skozi celotni album, a dobra stran tega je, da glasba Barren Earth bolj nepredvidljiva, pojavijo se tudi vložki, za kateri bi se lahko trdilo, da so improvizirani. V skladbi Oriental Pyre pa se čuti tudi vpliv Opeth, s čimer ne ciljam zadnji izdelek Opeth, temveč prejšnje albume. Barren Earth niso izumili tople vode, delajo po preverjenih receptih, a četudi gre npr. tu za vpliv Amorphis, je pri BE narejeno precej bolj domiselno in nepredvidljivo, s čimer pridemo do struktur progresivnega rocka.

Barren Earth so že v drugo dokazali, da delajo glasbo na sofisticiran način. Škoda, da gre le za stranski projekt.