recenzije

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

Sodom

Out of the Frontline Trench

hudic

Ne Ergo Dimittas

banner
banner

recenzija

14. 1. 2013  Coheed and Cambria - The Afterman: Ascension  (Hundred Handed Inc., 2012)
Coheed and Cambria se kaj pretirano niso spremenili. Še vedno delajo konceptualne izdelke, ki zvenijo progresivno, a niso težavni za poslušanje.

Ameriška moderna progresivna rock zasedba Coheed and Cambria trenutno navdušuje že dobrih deset let. Pozornost je predvsem pridobila s spevno glasbo, ki je kombinacija več žanrov. Tudi če grobo rečemo, da so CaC progresivni rock, se v njihovi glasbi skrivajo elementi klasičnega rocka, post-hardcora, screama, emocora pa še kaj bi se našlo.

Vsak album CaC je bil vezan na zgodbo koncepta The Amory Wars. V prejšnjih albumih so bila opisana dejanja karakterja Claudia, ki je bil sin svojih staršev, Coheeda in Cambrie, ki sta bila umorjena. Claudio skozi štiri albume išče krivca, ki se mu želi maščevati. Prejšnji album Year of the Black Rainbow pa je predstavljal uvod same zgodbe. In po tem je vodji skupine Claudiu Sanchezu zmanjkalo materiala za nadaljevanje zgodbe, a s tem ni benda zaključil. Preprosto se je odločil, da bo povedal zgodbo karakterja Siriusa Amoryja, ki jo je razdelil na vzpon in padec, kar je ujeto na dvojnem albumu The Afterman: Ascension in Descension. Preden se nameni beseda Ascenscion, je potrebno omeniti, da skladbe se skladbe da interpretirati kot potek zgodbe ali pa kot samostojno stoječe skladbe.

The Afterman: Ascension je osnovan podobno kot prvi del albuma Good Apollo, I'm Burning Star IV. Po morbidnem intru CaC udarijo s skladbo Domino the Destitute, ki je prvi del sklopa The Key Extraction, katerih je vsega skupaj pet, a na tem albumu so le štirje deli. Domino the Destitute je za današnje čase popoln dokaz, kako epsko lahko izpade skladba s še kako prežvečeno pentatoniko. CaC verjetno tako epske skladbe niso posneli že od leta 2005, ko so udarili s skladbo Welcome Home, ki je dandanes ena najbolj pričakovanih skladb na njihovih koncertih. Domino the Destitute bi lahko s svojo pompoznostjo zameglil ostale skladbe. Po svoje nobena od preostalih skladb tako ne izstopa, a to še ne pomeni, da je preostanek albuma slab. CaC kot na poprejšnjih izdelkih postrežejo s kakšnim umirjenim komadom, kot je The Afterman, kakšnim izredno nalezljivim, kot sta Mothers of Man in Holly Wood the Cracked. Najde se tudi skladba z elementi post-hardcora in screama, kot je recimo Vic the Butcher. Claudio Sanchez in družba so se zopet izkazali. Claudio s svojim unikatnim falsetto vokalom, kitarist Travis Stever pa s prijetnimi melodijami. Podobno kot na prejšnjih albumih CaC ne zaključijo ravno veselo. Zaključna balada Substraction je precej otožna, pa vendar precej smiselno za zaključek zgodbe, ki po navadi ni srečen.

The Afterman: Ascension mogoče ni tako eksperimentalen in ritmično zahteven, kot je bil predhodnik The Year of the Black Rainbow, a CaC je uspelo narediti album, ki je nalezljiv kot prvi Good Apollo, I'm Burning Star IV.

Coheed and Cambria se kaj pretirano niso spremenili. Še vedno delajo konceptualne izdelke, ki zvenijo progresivno, a niso težavni za poslušanje. Kar je predvsem zanimivo pri skupini, da se držijo modernih glasbenih rockerskih žanrov, a zavedajo se pomembnosti klasičnega in progresivnega rocka, kar jih dela bolj posebne od vseh klišejskih indie rock skupin, ki dandanes dobivajo mnogo prostora med MTV hiti.

V slabih 40-ih minutah CaC pokažejo, da jim tudi v šesto ne primanjkuje idej. Vprašanje je le, koliko jim je ostalo svežine za drugi del albuma The Afterman, ki nosi naslov Descension. Upajmo, da veliko.

Avtor:
twitter facebook