recenzije

Black Tears Of The Fallen

Nephilim at Your Doorstep

Marax

The Witch

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

banner
banner

recenzija

22. 10. 2016  Obituary - Ten Thousand Ways To Die  (Relapse Records, 2016)
EP res samo za kolekcionarje.

Nočem biti eden tistih ljudi, ki trdi, da Obituary od Cause Of Death dalje itak ne štejejo več, da se vseskozi ponavljajo in ne vem še kaj. Dejansko mi je super, da se je bend leta 2005 vrnil z odličnim albumom Frozen In Time, še bolje je, da smo jih do zdaj lahko tudi v Sloveniji videli kar nekajkrat tako v klubih kot na festivalu Metalcamp/Metaldays, je pa res, da mi je čisto vseeno, če so studijsko aktivni ali ne, ker iskreno - Obituary ne posnamejo slabih stvari.

So ali odlične ali dobre ali pa manj dobre glede na prve tri kulte Obituary, s katerimi se je ameriški kvintet zapisal v srca vseh tistih, ki obožujejo zagruvane riffe, tankovsko drveče bobne, nečloveške vokale in komade, v katerih nihče ne preživi. Ampak kakih presežkov Obituary res ne ustvarjajo več in tudi EP Ten Thousand Ways To Die potrjuje to trditev.

Po ne tako jakem albumu, ki so ga kakšno leto nazaj izdali za založbo Relapse, se pred začetkom evropske turneje možje vračajo z EP-jem, ki ponuja predvsem live komade. Ti niso tako dobro posneti kot na liveu Dead s konca 90-ih, je pa zanimiv izbor, ki na začetek postavlja predvsem nove komade, potem pa klasike. Bend je v napovedi EP-ja napisal, da so na turneji s seboj imeli vso opremo, potrebno za snemanje, tako da so hoteli zajeti to energijo v najboljši možni luči. Medtem ko Obituary v živo vselej (!) razturajo, je posnetek mogoče malce krivičen do tega. Stvar vsaj zvokovno torej ni tako močna kot live album Dead, se pa čuti, da je bend dal vse od sebe in da je feeling vsekakor prisoten. Torej, iskrenost izdanega materiala je na mestu, eksekucija pač ne.

Pa tudi to - napišejo, da je album bil posnet povsod po svetu - komadi so le iz ZDA, hehe. Kar na koncu ni pomembno, a včasih je fajn biti pikolovski.

Kakšna pa sta studijska komada? Komad Loathe je poln dobrih riffov, pristnega Obituary groova in tudi vokal je jak za popizdit, a komad je dosaden u tri krasne. Ena te ista vokalna linija in pač predvidljivost razvoja komada. Pa še poceni solaža je tu, ha! Sledi komad Ten Thousand Ways To Die, ki je vsekakor boljši, a spet nič kaj takega. Pač so tipi imeli idejo, inspiracijo, rekli ''Gremo malo nahajpat folk, pa gasa!'' in rezultat je tu.

Zadeva bo lepa dopolnitev obsežne Obituary diskografije, ako ste res udarjeni na to, da morate imeti kompletno kolekcijo. A po mojem mnenju gre za bolj nepotreben ''filler'', ki ne odtehta live izkušnje benda ali pa studijskih stvaritev preteklih desetletij.

Ko smo že pri live izkušnjah - Obituary bodo 17. novembra napadli Zagreskupaj z Exodus, Prong in King Parrot. Tega ne smete zamuditi!

twitter facebook