recenzije

Black Tears Of The Fallen

Nephilim at Your Doorstep

Marax

The Witch

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

banner
banner

recenzija

14. 4. 2013  Altar of Plagues - Teethed Glory and Injury  (Profoud Lore Records, 2013)
Je obvezno poslušanje za vsakega, ki mu black metal predstavlja nekakšen izhod iz realnega sveta.

Ime vam je do zdaj znano in se zavedate, da boste od tega trenutka dalje prebirali dejstva o novem albumu novodobne black metal zasedbe Altar of Plagues.

Čisto nazaj oz. na sam začetek skupine ne bom šel, ker konec koncev večina od vas skupino že pozna in se mi v tem primeru ni potrebno se poglabljati v posamične izdaje.

Od vseh preteklih albumov se bomo ustavili pri izdaji Mammal iz leta 2011.

In zakaj točno Mammal?

Prvo, definitivno zaradi tega stališča, ker je album Mammal predstavljal vrhunec kariere Irskih predstavnikov post black metala oz. veje black metala, ki jo norveški ''tr00'' metalci ne odobravajo.

Drugo pa zaradi tega, ker je za vsako skupino svoj vrhunec težko nadgraditi, v bistvu je težko ponovno narediti kreacijo enakega kova kot omenjeni vrhunski album temačnega žanra.

Pa poglejmo, kaj nam ponuja Teethed Glory and Injury.

Uvod v album imenovan Mills je še dokaj ''neocenljiv'', ker nam dobro minuto piska v ušesih zvok flavte in te na nekakšen način pripravlja na to, kar bo sledilo in po dobri minuti oz. dveh minut, pridobimo umazan prizvok robustnega black metal (brez vokalov) in tukaj če recimo skupine ne bi poznal, bi rekel, da bo zadeva tekla v smeri uničujočega se black metala.

Je instrumentalna destrukcija počrnjenega žanra, ki nam je bil znan že pri ostalih skupinah.

Mills se po dobrih 4 minutah prelevi v God Alone, kjer pa pridobimo praktično nasprotje robustnemu igranju instrumentov.

Kar me je presenetilo pri omenjeni skladbi je seveda bolj agresiven pristop igranja, ki me je malenkost spomnil na recimo zadnjo kreacijo The Secret (Agnus Dei).

 Je seveda black metal, ampak se recimo kitare obračajo na matematično piskanje kaotičnega HCja (osebno seveda), kar pa pri predhodnih izdajah nismo bili priča. Kar pa nas recimo spominja na Mammal je zadnji del skladbe, kjer nas Altar of Plagues vrnejo nazaj na že poznana tla, kjer uporabijo melodično atmosfero igranja ter malenkostno nagibanje k black metalu.

Dobra a težko ocenljiva.

Nadaljevanje albuma sledi pri skladbi imenovani A Body Shrouded, kjer nas precej hreščeč uvod (precej black metal) popelje na korenine samega žanra. Pa seveda, da ne bo pomote, tukaj ne gre za black metal stare šole, ampak za tisto, kar sem že omenil ''hipster black metal'', kjer nam hreščeč uvod, kaj kmalu popestri melodično usmerjeno igranje inštrumentov, ki spominjajo na recimo Mogwai, God Is An Astronaut ter Godspeed! You Black Emperor.

Po kratkem temačno melodičnem sprehajanju zgoraj navedenih post rock zasedb pa nas presenetijo z že slišanim black metal pristopom, ki smo ga že slišali pri večkrat navedenem albumu Mammal.

Zanimiva recimo je tudi kreacija Burnt Year, ki nam za uvod postreže precejšen trušč post metal skupin, ki so bolj ali manj naravnane na recimo atmosferičen black metal.

Konkretno.

Tudi če na prvi zadeva ne ponuja sprememb, se v bistvu že pri celotnem izdelku kot prvo razlikujejo dolžine skladb. Najdaljša skladba se vrti okoli 7 minut, kar pa recimo je za razliko bila pri Mammal najkrajša 8 minut.

Sprememba recimo se tudi sliši pri produkciji, kjer se bolj ali manj vse skupaj osredotoči na surovost in ne na ''čistost'' glasbe.

Teethed Glory and Injury ni sedaj vrhunec ampak to je le moje mnenje. Definitivno se zadeva razlikuje od predhodnika.

Je obvezno poslušanje za vsakega, ki mu black metal predstavlja nekakšen izhod iz realnega sveta.

twitter facebook