recenzije

Paradise Lost

Obsidian

Black Tears Of The Fallen

Nephilim at Your Doorstep

Marax

The Witch

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

banner
banner

recenzija

1. 2. 2013  Voivod - Target Earth  (Century Media, 2013)
Jebeno!

Voivod je kot tisti čudni introvertirani sošolec v razredu. Ni jasno, kako je prišel tja, od kod je in kaj sploh počne tam. Pač, obstaja in je čuden. Marsikdo se sprašuje, če je sploh v pravem razredu … ali šoli. Po vsej možnosti tega tudi sam ne ve. Na nek način deluje tako, kot da se s tem sploh ne preobremenjuje preveč. Ali sploh. Mogoče zato, ker je tako mentalno odsoten, mogoče zaradi drog, mogoče zaradi obojega, mogoče zaradi … nečesa.

A čeprav zaradi svojega zadržanega odnosa izpade nekam odklonski, je izmed vseh še najbolj zanimiv. Ostali stremijo k temu, da bi bili čim bolj podobni drugim. Svojim vzornikom. A on jih nima. On je zvest svoji čudaškosti. Če se je zaveda, seveda.

Voivod so v svojih treh križih delovanja izdali lepo število albumov, ki drug drugemu predstavljajo oddaljene bratrance in sestrične, ki so si na družinskem drevesu dovolj oddaljeni, da ne bi bilo preveč čudno, če bi se pofukali med sabo. Oddaljeni sorodniki, kateri pa vseeno ne morejo zakriti skupne krvi.

A glavno vprašanje, ki se vsem poraja, je to, ali je ta album vreden poslušanja, ker ni več Piggyjeve zapuščine (da vam ne bo treba zaganjati sposobnosti uporabe Wikipedie: http://www.profanity.si/clanki/%C5%BEivljenje-in-delo-denisa-piggyja-lamoura). No, naj vam odgovorim na to s haikujem:

Češnjev cvet cveti
kot deklice rožica
Target Earth je kul

Čeprav je čudni introvertirani sošolec dobil možgansko kap, je vseeno rodil nadjebeno seminarsko. Target Earth ima vse, kar plebejci ljubijo pri Voivod. Atonalnost, vesoljskost, odsotnost, šus in vsesplošno prijaznost ušesu. Marsikaterega komada še 7 let po poslušanju ne boste spravili iz glave. Preverjeno na lastni koži, čeprav sem ta album prvič slišal nekaj dni nazaj. Pri Voivod čas ne obstaja.

Vse skupaj zveni kot neka sfukana vesoljska cyberpunkovska piratska ladja, kjer pijan kapitan kriči ukaze nad svoje podanike, katerim je ultimativna misija uničenje Zemlje in vsega. Ladja na prvi pogled res zgleda tako, kot da bo ravnokar implodirala, a začuda vse deluje gladko.

Target Earth je draženje klitorisa za stare fane in fisting za nove, ki še niso vajeni edinstvenosti, ki nam jo servirajo Voivod. Dajte čudnemu sošolcu možnost, ker boste v njem zagotovo našli prijatelja, ki ga ne boste hoteli nikoli izgubiti. Čeprav se bo izkazalo, da je sin vesoljskega pirata, ki hoče uničiti cel svet, ampak ni panike. Po tem, ko sem prvič slišal Target Earth se mi zdi, da sem zmožen branja misli in imam občutek, da to ne bi bilo preveč slabo.

Death to all!

twitter facebook