recenzije

Iamdisease

Praznina

White Hex

Gold Nights

Pick Your Side & To The Point

Split

The Black Dahlia Murder

Grind'Em All

Goodtime Boys

Rain

Machine Head

Bloodstone & Diamonds

Primitive Man & Hexis

Split

Electric Wizard

Time To Die

ACxDC

Antichrist Demoncore

Sólstafir

Ótta

Dickless Tracy

Paroxysm of Disgust

Opeth

Pale Communion

Sanctuary

The Year the Sun Died

Vuyvr

Incinerated Gods

Of Feather And Bone & Reproacher

Split

Exodus

Blood in, Blood out

SuperCharger

Broken Hearts And Fallaparts

Panopticon

Roads To The North

banner
banner

recenzija

7. 5. 2012  Accept - Stalingrad   (Nuclear Blast, 2012)
Če si je treba izbrati bitko za osrednjo temo albuma, zakaj to ne bi bila najbolj krvava bitka v zgodovini?

Če se vrnemo v srednješolske klopi – tokrat brez dremanja – se znajdemo v času 2. svetovne vojne. Saj veste – Nemci pa vsi ostali, pa taborišča in Dolfi. No, Rusi in Nemci so se malo skregali, zato so se slednji odločili, da jim stisnejo eno vzgojno in osvojijo Moskvo. Na poti je bil ravno Stalingrad (Volgograd) in so si mislili, zakaj pa ne, če smo že tukaj. Leta 1942 so se Nemci sicer v prvih mesecih uspešno borili in zavzeli praktično celo mesto. Boji so bili izjemno kruti, brez predaje in brez milosti, pričakovana življenjska doba sovjetskega nabornika v Stalingradu je bila samo 12 ur.

Vendar *kruuul* jih je počasi zgrabila lahkota, pa tudi metkov ni ostal cel kup.  Pa še zeblo jih je. Zato se je Nemcem počasi mudilo na čaj, klobaso in pod topel tuš. Da bi zavzeli še nekaj vztrajnih postojank ob Volgi, so tja poslali vse enote. In na to je čakal Stalin. Nad Nemce je poslal vojake, ki jih je bilo kot Rusov … In bam po boku, cap cap po obrambi, obkoljeni Nemci in predaja. Nekako tako. Vsekakor je vodka verjetno tekla v potokih.

To je torej tematika, ki so si jo Accept izbrali za svoj trinajsti album Stalingrad. Nemški heavy metalci imajo za sabo zelo pestro glasbeno zgodovino, vendar če pustimo začetke, spremembe in menjave ter lepoto prejšnjega pevca, je to njihov drugi album po ponovni združitvi leta 2009.

Besedila se seveda bolj ali manj vrtijo okoli bitke kot glavne teme, v stilu: »Out along the Volga, minds set to kill, men standing ground with iron will«.

Bitko, ki je pomenila preobrat v 2. svetovni vojni, album obravnava z obeh strani, sicer pa poudarja trpljenje in zgubljenost vojakov, ki so se znašli v teh krutih razmerah. »So hungry, so cold, we're only following orders … «

Od osrednje tematike se najbolj odmakne komad Revolution, z besedilom katere se lahko najbolj poistovetimo prav sedaj, v času krize in brezposelnosti. Accept nas pozivajo, naj se pridružimo revoluciji: »Stand up … Join the Revolution. Don't take it anymore.« Takih komadov že kar dolgo ni bilo, heavy, hitrih in s klicanjem k odporu. Očitno smo ponovno tako daleč, da družbeno kritične teme spet postajajo zanimive v glasbi. Us Against the World bi bila lahko pesem enot, ki so jih pošiljali v boj, ali pa pesem nas, navadnih ljudi, ki nas izkoriščajo vladajoči. »We will never forget. What doesn't kill me, makes me stronger in time.«

Na splošno so besedila večinoma dobro premišljena in vzpostavljajo most med bitko pri Stalingradu in trenutno situacijo. Twist of Fate se je lahko zgodil Nemcem, vendar je »so be carefule what you wish for, you might get it, and then it's too late« verjetno namenjen vsem nam.

Tematiko poudarja tudi odlična glasbena kulisa. Nekaj hitrih in par počasnih komadov. Vsem pa je skupno isto. Heavy. Metal. PRAVI heavy metal. Screami Marka Tornilla sicer občasno malo opešajo, vendar je skupina z veliko glasbene kilometraže še vedno totalno fit. Komadi so spevni, povezani in zelo nalezljivi. Začinijo pa jih cvileči soloti kitarskih metal bojevnikov.

Tudi če vas zgodovina ne zanima in vam za trenutno družbeno situacijo dol maha, če ste vsaj malo heavymetalca, je album obvezno poslušanje.

twitter facebook