recenzije

SuperCharger

Broken Hearts And Fallaparts

Panopticon

Roads To The North

Gallows

Chains

Debeli Precjednik

Povijest Bolesti

CRUCIFIED BARBARA

In The Red

Of Feather And Bone

Adorned In Decay

Exhumed/Iron Reagan

Split 12''

Decapitated

Blood Mantra

Dying & Woodwork

Split

Whitechapel

Our Endless War

Goatwhore

Constricting Rage Of The Merciless

XAXAXA

Sami Maži I Ženi

Klubski Maraton

KM14

Krieg

Transient

Grrizli Madams

Bloated Pigs

Cannibal Corpse

A Skeletal Domain

Abigor

Leytmotif Luzifer

Integrity

Piss Off, You Bloody Wankers

banner
banner

recenzija

7. 5. 2012  Accept - Stalingrad   (Nuclear Blast, 2012)
Če si je treba izbrati bitko za osrednjo temo albuma, zakaj to ne bi bila najbolj krvava bitka v zgodovini?

Če se vrnemo v srednješolske klopi – tokrat brez dremanja – se znajdemo v času 2. svetovne vojne. Saj veste – Nemci pa vsi ostali, pa taborišča in Dolfi. No, Rusi in Nemci so se malo skregali, zato so se slednji odločili, da jim stisnejo eno vzgojno in osvojijo Moskvo. Na poti je bil ravno Stalingrad (Volgograd) in so si mislili, zakaj pa ne, če smo že tukaj. Leta 1942 so se Nemci sicer v prvih mesecih uspešno borili in zavzeli praktično celo mesto. Boji so bili izjemno kruti, brez predaje in brez milosti, pričakovana življenjska doba sovjetskega nabornika v Stalingradu je bila samo 12 ur.

Vendar *kruuul* jih je počasi zgrabila lahkota, pa tudi metkov ni ostal cel kup.  Pa še zeblo jih je. Zato se je Nemcem počasi mudilo na čaj, klobaso in pod topel tuš. Da bi zavzeli še nekaj vztrajnih postojank ob Volgi, so tja poslali vse enote. In na to je čakal Stalin. Nad Nemce je poslal vojake, ki jih je bilo kot Rusov … In bam po boku, cap cap po obrambi, obkoljeni Nemci in predaja. Nekako tako. Vsekakor je vodka verjetno tekla v potokih.

To je torej tematika, ki so si jo Accept izbrali za svoj trinajsti album Stalingrad. Nemški heavy metalci imajo za sabo zelo pestro glasbeno zgodovino, vendar če pustimo začetke, spremembe in menjave ter lepoto prejšnjega pevca, je to njihov drugi album po ponovni združitvi leta 2009.

Besedila se seveda bolj ali manj vrtijo okoli bitke kot glavne teme, v stilu: »Out along the Volga, minds set to kill, men standing ground with iron will«.

Bitko, ki je pomenila preobrat v 2. svetovni vojni, album obravnava z obeh strani, sicer pa poudarja trpljenje in zgubljenost vojakov, ki so se znašli v teh krutih razmerah. »So hungry, so cold, we're only following orders … «

Od osrednje tematike se najbolj odmakne komad Revolution, z besedilom katere se lahko najbolj poistovetimo prav sedaj, v času krize in brezposelnosti. Accept nas pozivajo, naj se pridružimo revoluciji: »Stand up … Join the Revolution. Don't take it anymore.« Takih komadov že kar dolgo ni bilo, heavy, hitrih in s klicanjem k odporu. Očitno smo ponovno tako daleč, da družbeno kritične teme spet postajajo zanimive v glasbi. Us Against the World bi bila lahko pesem enot, ki so jih pošiljali v boj, ali pa pesem nas, navadnih ljudi, ki nas izkoriščajo vladajoči. »We will never forget. What doesn't kill me, makes me stronger in time.«

Na splošno so besedila večinoma dobro premišljena in vzpostavljajo most med bitko pri Stalingradu in trenutno situacijo. Twist of Fate se je lahko zgodil Nemcem, vendar je »so be carefule what you wish for, you might get it, and then it's too late« verjetno namenjen vsem nam.

Tematiko poudarja tudi odlična glasbena kulisa. Nekaj hitrih in par počasnih komadov. Vsem pa je skupno isto. Heavy. Metal. PRAVI heavy metal. Screami Marka Tornilla sicer občasno malo opešajo, vendar je skupina z veliko glasbene kilometraže še vedno totalno fit. Komadi so spevni, povezani in zelo nalezljivi. Začinijo pa jih cvileči soloti kitarskih metal bojevnikov.

Tudi če vas zgodovina ne zanima in vam za trenutno družbeno situacijo dol maha, če ste vsaj malo heavymetalca, je album obvezno poslušanje.

twitter facebook