recenzije

Paradise Lost

Obsidian

Black Tears Of The Fallen

Nephilim at Your Doorstep

Marax

The Witch

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

banner
banner

recenzija

20. 1. 2013  Ancient Shores & Cynarae - Split  (A389 Recordings, 2013)
Kljub temu, da smo leto šele dobro začeli, je split album že med tistimi, kateri se bodo potegovali za albume leta in potem vprašanje … če smo šele januarja in nam glasbenga industrija že ponuja neverjetno dobre albume, kaj nas potem še čaka??

Kaj bi bila celotna HC scena brez split izdelkov? Pa ne samo HC, ampak tudi celotno podzemlje ekstremne glasbe? Nič?! No, to ne drži, ampak je pa res, da marsikateri split izdelek, ne glede na zvrst, ponudi oz. predstavi poslušalcu dve različni skupini in s tem tudi priložnost, da si poslušalec naredi vtis o obeh in pa skladbami, ki se nahajajo na albumu.

In v tem primeru dobijo/dobimo na razpolago Ancient Shores ter Cynarae.

Kdo ali kaj sta obe skupini?

Tisti, ki so v preteklih letih spremljali A389 Recs. vedo, kaj omenjene skupine preigravajo in vedo o čem je govora. Za ostale pa je najbolj priporočljivo dejstvo, da si za spremembo in ne glede na to, kolikokrat so/ste bili opozorjeni, za spremembo zadevo res preverite (ne bo vam žal)na internetni strani založbe.

In kako se split izdelek odvija? Beri dalje ….

Za dobro predjed poskrbijo Ancient Shores, kateri ne zavlačujejo in svoj precej obarvan žanr ponudijo na princip ''in your face!!''.

SSDD se začne razgibano in kot rečeno takoj. Instrumenti in vokali skupaj začnejo poplesavati v vaših ušesih in kaj hitro vaši možgani dojamejo skladbo in ti tudi začnejo sporočati, da si želijo še in še.

Pa če najprej spregovorimo par besed o vokalu pri skladbi SSDD. Verjamem, da tisti, ki ste poslušali album Step To the Edge iz leta 2011, veste o čem je govora, je precej kričeč in se nekako dobro vlije v glasbo. Mogoče celo bolj, kot pričakovano.

Instrumentalno pa pri prvem kitarskem solo vmesku dobimo asociacijo na Burning Love in njihovem umazanem/garažnem rock'n'rollu mešanim z HCjem. In bolj ko se bližaš koncu, bolj si je zadeva podobna. In rezultat oz. ocena? Zakon! Kajti skupin kot je Burning Love resnično primanjkuje in vsaka skupina, katera zadevo naredi na podoben princip, je več kot dobrodošla v naših ušesih.

Po uvodnem SSDD pa preidemo na skladbo Omen, ki pa je povsem drugačna od uvodne. Če smo že pričakovali nekakšno Burning Love senzacijo, tokrat preidemo v doom/sludge vode in temačno podzemlje, v katerem se nahajajo skupine, kot so Ilsa, Witch-Lord, …

Vokalno se zadeva seveda ne spremeni, je pa tista prej omenjena senzacija tukaj bolj osredotočena na doom (kar pa seveda ne pomeni nič slabega). Klasika!

Zlobnega recepta pa se Ancient Shores tudi držijo, kajti njihov del šteje 6 skladb in vseh 6 je nenormalno super, kaj super, enih izmed boljših, kar sem jih slišal zadnje čase.

Po omenjenih 6 skladbah pa nam poskušajo zadevo še malce poboljšati Cynarae oz. na vrsto pride drugi del split albuma.

In tako zaslišimo uvod Bereft. Nič pretresljivega in tisto prehajanje iz tihega v glasno je kar v redu. Filmski insert se prav tako kar dobro vnese v skladbo, tako da pričakujemo lahko marsikaj …. In potem, kar naenkrat, naši bobniči zaslišijo totalen kaos, dobesedno, nabiranje hitrosti vseh inštrumentov.

Prvi vtis?

Kaj je sedaj to? (v dobrem pomenu besede).

Totalno zlobno obarvan HC, s pridihom black metala, pri katerem dobimo več energije, kot pri marsikateri skupini. 

Agresija in zloba nam v dobri minuti ponudita več kot nekateri v eni uri in v tej minuti se vsak zave, da bo druga polovica albuma prav tako super, če ne celo boljša.

Po povsem uničujoči skladbi Bereft pa dobimo nadaljevanje imenovano Suicide Seeds in takoj drugo vprašanje, ali je to mogoče?!?

Kaotično mešanje meni ljubih žanrov in vokalov, ki presegajo le večkrat omenjene krike, naredijo Suicide Seeds popolno. Hitrost, zloba, kriki, ''growli'' in pa spogledovanje med žanri HC in black metalom – perfekcija!

Skladbe Cynarae se kot Ancient Shores med seboj seveda tudi razlikujejo. Po SSDD ter Suicide Seeds se bolj ali manj osredotočajo na metaličen prizvok HCja iz 90-ih s kančkom zlobnega black metala.

Kljub temu, da smo leto šele dobro začeli, je split album že med tistimi, kateri se bodo potegovali za albume leta in potem vprašanje … če smo šele januarja in nam glasbenga industrija že ponuja neverjetno dobre albume, kaj nas potem še čaka??

twitter facebook