recenzije

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

Sodom

Out of the Frontline Trench

hudic

Ne Ergo Dimittas

warkings

Reborn

gaerea

Unsettling Whispers

Challenger

Turned to Dust

Voidsphere

To Call / To Speak

Rammstein

Untitled

Fvneral Fvkk

Carnal Confessions

Korn

Nothing

Malorshiga

Kvlt ov Vitis et Olea

Vitriol

To Bathe From The Throat Of Cowardice

Mgła

Age Of Excuse

banner
banner

recenzija

28. 9. 2014  Dying & Woodwork - Split  (Hydrogen Man Records, 2014)
Split album je ena sama kakovost, ki bo marsikoga vrnila nazaj v čas, ko so skupine gradile na kvaliteti in ne kvantiteti (zaradi masovnega izdajanja albumov).

Preoblikovanje žanrov verjetno že vsi poznamo… nič ni več, kot se je na samem začetku formiralo, ali v dobrem duhu nadaljevalo in na koncu uničilo.

V današnjih časih ne moremo ravno primerjati npr. prvega obdobja HCja pri skupinah, kot so Minor Threat, ali pri drugem obdobju, ko so uničevali naše bobniče udarnejše skupine, kot so Disembodied.

Kar se dogaja v trenutnem stanju je daleč od tistega, kar smo slišali 20 oz. 30 let nazaj. Moderna veja HCja je samo še ''fashion show'', kjer je videz bolj pomemben od glasbe.

Ampak upanje umre zadnje in temu primerno imamo skupine, katere obujajo preteklost in igrajo HC z dušo in po receptu, ki počasi izumira (malo jih je, ki preigravajo nekakšno Disembodied varianto).

Tokratno upanje držita pokonci dve internacionalni skupini, ki slišita na ime Dying ter Woodwork, ki v 4 skladbah naredita močan pečat, ki ga bom verjetno nosil še dolgo – v obliki slušalk in iPoda.

DYING

Prvo polovico albuma zasedejo ameriški predstavniki vegan SxE HC scene Dying, in sicer preko dveh skladb imenovanih Reflective in Condolences.

Pri prvem poslušanju sem po resnici povedano moral kar dobro premisliti, kdaj sem nazadnje slišal za dobro skupino, ki je v svoja besedila vključevala SxE in vegan tematiko. Včasih je bila to pri skupinah omenjenega žanra stalna praksa, ki pa je skozi čas malce izumrla.

Instrumentalno se v zgoraj navedenih skladbah Dying bolj ali manj vrtijo v krogu HCja iz 90-ih (logično), in sicer smer xUnbrokenx, Harvest, Torn Apart in Endeavor.

Gre za tipičen zvok iz 90-ih, ki bi po mojem mnenju moral ostati v takšni obliki.

WOODWORK

Drugo poglavje pa pripada francoskim Woodwork, ki pa se bolj nagibajo k političnim temam in instrumentalno močnim igranjem primernim skupinam, kot so Eyelid, Chokehold ter Birghtright. Obe skladbi (Blinded Trust ter When Darkness Falls) sta si med seboj podobni, mislim, ni nekakšnega odstopanja in so grajene na odnosu ''straight to the point'', kjer ne pričakuješ nobenega odstopanja, kot pri zgoraj navedenih skupinah. Če bi tematsko primerjal Dying ter Woodwork, lahko rečem, da je pri Woodwork zadeva malce bolj poglobljena, in sicer iz političnega vidika. Je več ''vprašanj'' znotraj besedil in me na prvi posluh močno spominja na Chokehold in njim podobnim.

4 skladbe oz. deljeni album je iz mojega stališča pozitivno presenečenje. Ne zaradi tega, da bi naredili ne vem kakšno ponovno vstajenje težkega HC žanra, ampak bolj v smeri, da še vedno obstajajo bendi, ki se npr. zgoraj navedenim skupinam glasbeno tako približajo, da niti nebi vedel, da gre za kakšno novost, ali samo za skupino izpred 20 let nazaj.

Split album je ena sama kakovost, ki bo marsikoga vrnila nazaj v čas, ko so skupine gradile na kvaliteti in ne kvantiteti (zaradi masovnega izdajanja albumov).

twitter facebook