recenzije

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

Sodom

Out of the Frontline Trench

hudic

Ne Ergo Dimittas

warkings

Reborn

gaerea

Unsettling Whispers

Challenger

Turned to Dust

Voidsphere

To Call / To Speak

Rammstein

Untitled

Fvneral Fvkk

Carnal Confessions

Korn

Nothing

Malorshiga

Kvlt ov Vitis et Olea

Vitriol

To Bathe From The Throat Of Cowardice

Mgła

Age Of Excuse

Slipknot

We Are Not Your Kind

Dekadent

The Nemean Ordeal

banner
banner

recenzija

9. 2. 2014  Monuments Collapse & Bréag Naofa - Split  (Halo of Flies Records, 2013)
Je med boljšimi split izdelki lanskega leta in pokaže, da se iz post metal žanra, še vedno da narediti nekaj več.

Kot sami veste je scena poplavljena z ogromno skupinami, ki preigravajo popularen žanr, in ne glede na inovativnost so le ene izmed tistih skupin, ki delajo po receptu ostalih. Tako pač je in tako tudi bo.

Od vseh poplavah žanrov, pa smo nekaj let priča prekomernem navalu post metal skupinam, ki se mešajo med igranjem Cult Of Neurisis žanrom (gre za čaščenje Cult Of Luna, Neurosis ter Isis ) oz. post metal.

Skupinam v omenjenemu žanru v trenutnem času ne moremo več slediti, ker jih je preveč, vse pa delajo po zgoraj navedenem načelu.

Seveda pa ni vse tako monotono, ker se tu pa tam najdejo skupine, ki se malenkost razlikujejo od tega recepta in v svoje igranje dodajo še kakšno posebnost in s tem album naredijo interesanten.

Temu receptu nekako najbolj sledijo Light Bearer, Downfall Of Gaia, Mouth Of The Architect, The Ocean, … med njimi pa tudi Monuments Collapse ter Bréag Naofa.

Obe skupini sta v preteklosti že izdali albume (vsi album so dosegljivi oz. poslušljivi na bandcamp straneh obeh skupin), tako da v bistvu že vemo, kaj okvirno pričakovati od deljenega albuma.

Za uvod se nam najprej ponudijo Monuments Collapse in skladba Starvation. Kot prvo bi vas opozoril na to, da če nimate več kot pol ure časa, vam albuma v tem trenutku ne svetujem, ker boste že pri Starvation priča dobrim 17 minut igranja post metal žanra.

Kljub 17 minutam, pa je zadeva precej enostavna, in sicer v celoti prejmemo precej znane viže igranja, po načelu žanrov post metal, post rock, doom metal, crust, sludge metal oz. po skupinah, kot so Fall Of Efrafa, Amber, Light Bearer, Cult Of Luna ter Snowblood.

Struktura Starvation je recimo v zgoraj navedenih skupinah, in sicer nosi v sebi emocije Amber, ideologijo Light Bearer in Fall Of Efrafa in pa igranje Cult Of Luna.

Je dolga dobrota, ki ne potrebuje dodatnega analiziranja, saj verjamem, da po večini vsi veste v čemu je trik.

Po dolgi Starvation pa sledi prav tako dolga Pathos.

Okvirno lahko rečem, da je recept povsem enak in ne odstopa od elementov post metal žanra, ker gre le za malce drugačno igranje.

Katarzične kitare, ambientalni dodatki in pa jeza pri agresivnejših delih. Lično skladbi št. ena Starvation, a še vedno izredno samosvoja in drugačna.

Po Monuments Collapse pa pridejo na vrsto še kreacije skupine Bréag Naofa.

Uvodno nam najprej ponudijo skladbo VII, kjer se od Monuments Collapse začuti tista razlika, in sicer v bolj melodičnih delih oz. večji poudarek je na post rock žanru. Če bi skladbo poslušal brez vednosti, da gre za Bréag Naofa, bi brez problema zadevo zamenjali za skladbo skupine Mouth of The Architect.

Je dramatična, kot recimo skrivnosti film, pri katerem ne vemo kaj pričakujemo naslednjo minuto. Oz. v glasbenem področju polno nežnih melodij, ki jih potem nadgradijo ritmi amtosferičnega sludge metal žanra.

Za zaključek albuma pa prejmemo še skladbo VIII. Kot zanimivost pa je zadeva tukaj povsem drugačna, in sicer je bolj osredotočena na The Ocean kreacije. Vključen je tisti pričakovan post rock segment, ampak je večji poudarek na progresivnem igranju po načelu zgoraj navedene skupine.

Če zadevo povzamemo na hitro.

Konstrukcija skladbe lahko ob začetku marsikoga zavede. - od prvotnega post rock igranja, večina od nas pričakuje potem nekakšen pristop Isis elementov oz. povprečno post metal igranje. Ampak je tukaj, kot rečeno, povsem drugače, saj prejmemo bolj dovršeno igranje, ki bo vsakega spomnila na The Ocean (kot rečeno).

Super in upam si trditi, da bolje, kot prvi del od skupine Monuments Collapse.

Skupni album je za praktičen zaključek leta presenečenje - osebno nisem pričakoval dobrega albuma, ampak bolj povprečen post metal izdelek. Je med boljšimi split izdelki lanskega leta in pokaže, da se iz post metal žanra, še vedno da narediti nekaj več.

 

twitter facebook