recenzije

Black Tears Of The Fallen

Nephilim at Your Doorstep

Marax

The Witch

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

banner
banner

recenzija

26. 8. 2012  Full of Hell & Code Orange Kids - Split  (Topshelf Records, 2012)
Če vam po dolgem delovnem dnevu paše ''odfuk'', vam je tale plošček pisan na kožo.

Full of Hell nam ni potrebno predstavljati, bili so večkrat omenjeni z moje strani, prebrali ste lahko intervju s člani skupine in jih celo videli v mesecu maju. So glasni, hitri in imajo izjemno dober okus za glasbo.

Kar se pa tiče skupine Code Orange Kids, pa je zadeva tudi meni tuja do nekatere meje. So novi na sceni in imajo za seboj 2 albuma ter en demo posnetek iz leta 2010. Stil preigravanja pa se od Full of Hell malce razlikuje. Seveda je osnova obeh skupin HC, ampak pri Full of Hell dobimo poleg HCja tudi powerviolence, noise, punk, black metal (ampak samo na trenutke), grindcore, …. Kar pa pri Code Orange Kids ni za pričakovati, saj so za razliko od Full of Hell omejeni le na HC ter punk.

Kot prvo, nam na albumu postrežejo Full of Hell, ki se najprej predstavijo s skladbo Fox Womb . Začetnih 40 sekund je najprej nekakšna uganka, samo kitarski uvod ali pa dvom v to, kaj se bo iz tega naredilo, in potem po odigranih dobrih 40 sekundah prvi znaki življenja – če se le temu lahko tako reče, kajti po tistem kitarskem uvodu se nadaljuje 20 sekund čistega dooma in se potem v dobri minuti in nekaj sekundah vse skupaj razvname v powerviolence/grindcore/HC punk norijo ter te pusti čisto zmedenega in razdvojenega (v dobrem pomenu besede – v iskanju še več podobnih skupin).

Takoj po uvodni skladbi pa sledi še Damp Reeds in a River, Dry, kjer pa pride do drugega nepričakovanega presenečenja. V ozadju slišimo nekakšno temačno elektroniko in po približno dveh sekundah pa pol, te zadane minutni black metal napad, kriki in pa hreščanje elektronike. Po 30 sekundah norenja v smeri black metala pride do malo počitka na mejo normale (počasnejši bobni), za dobrih 10 sekund, in nato potem ponovni vajo, z vrnitvijo black metala. Seveda lahko pričakujete, da je konec ponovno povsem drugačen, kajti tisto, kar se dogaja na koncu skladbe je praktično nerazložljivo, gre za nekakšno mešanje in pritiskanje na elektroniko, s hitro počasnimi bobni in nerazložljivo eksperimentalno atmosfero.

Po dobrih 5 minutah norenja skupine Full of Hell pridejo na vrsto Code Orange Kids, ki pa zadevo malo bolj umirijo in poskušajo poslušalce malo bolj spraviti k dihanju. Tretja (ali pa prva od Code Orange Kids) skladba na ploščku nosi naslov VI (My Mind Is A Prison), kjer pride do mešanju hitrega HCja in punka, mogoče na malo bolj udaren način, kot skupine stare šole, vendar poslušalca dodobra in hitro prevzame. Po dobri minuti pa pride tudi pri Code Orange Kids do rahle spremembe, kajti fantje vključijo v skladbo melodične dele in vokal, kii je najbližji vokalu China Morena iz Deftones.

Za zaključek albuma pa nas pričakuje skladba V (My Body Is A Well), ki pa bo verjetno najbolj pritegnila k poslušanju oboževalce HCja iz 90-ih. Srednja hitrost bobnov, težke kitare in pa močen lajež iz strani pevca.

Okvirno je album narejen za vse, ki se iščejo še v zvrsteh in radi skačejo iz zvrsti v zvrst, ali pa samo radi poslušajo dobro mešanje vsega, kar je praktično samo po sebi že dobro. Če vam po dolgem delovnem dnevu paše ''odfuk'', vam je tale plošček pisan na kožo.

twitter facebook