recenzije

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

Sodom

Out of the Frontline Trench

hudic

Ne Ergo Dimittas

banner
banner

recenzija

5. 1. 2014  Mental Strike & The Mor(R)ons - Split  (Giljotina Records, 2013)
Je dober spomin na čase, ko nam za marsikaj ni bilo treba skrbeti.

Slovenska punk rock scena je od vedno cvetela in predvidevam, da verjetno tudi bo (no, resnično upam). Mogoče nas na to še vedno veže dejstvo, da je Slovenija, ko je še spadala pod Jugoslavijo, veljala za praktično eno izmed tistih držav, ki so gojile dobre punk skupine, in to se je skozi leta tudi nekako obdržalo.

Pa pustimo preteklost in skupine, katere bodo bolje opisali vaši starši, in se raje osredotočimo na zadnji val punk scene, podrobneje na punk rock.

Skozi leta je Slovenija obrodila precej dobrih skupin, ki preigravajo omenjen žanr, in sicer se na samem vrhu vrtijo Not The Same, In-Sane, Golliwog ter Real Life Version (govorim o skupinah, ki so meni osebno najboljše v punk rock žanru), ostale pa sem mogoče malce pozabil oz. mi niso prišle na pamet, ali pa mi niso ponudile tistega, kar sem hotel.

Da pa moram dodati na svoj seznam še dve dodatni skupini, pa me prepričuje sledeči split album, katerega si delijo Mental Strike ter The Mor(R)ons.

Prvi del prevzamejo Mental Strike, kjer nam uvodno ponudijo skladbo Untitled. Prve sekunde nam že vse povedo, kjer prejmemo čisti sončni Kalifornijski punk rock oz. skate punk izpred 20 let nazaj.

Ko se skladba vrti, se nikakor ne morem odločiti, kam bi jo pravzaprav lahko uvrstil. Je izredno poslušljiva in me spominja na malo morje skupin. Po dobri minuti pa najdem tisto dotično skupino, katera je nekakšen izvor skladbe, in sicer gre za čaščenje prvih albumov skupine Satanic Surfers. Lično preigravanje in daleč od pričakovanega. Pozitivno presenečenje!

Sledeča skladba Damage pa se mogoče malce distancira od Satanic Surfers in se nekako bolj približa Lagwagon in malenkost Good Riddance. Je še vedno tisto sončno skate punk preigravanje, le da je malenkost bolj počasno. Vokal seveda ne-slovenski in daleč od tega, da bi rekel, da prihajajo iz naše male države.

Ljubezenski zaključek pa prejmemo pri 3. oz. zadnji skladbi Fuck You, skupine Mental Strike. Je povsem po enakem receptu kot prva Untitled, kar pa pomeni, da se ponovno vrnejo na Satanic Surfers.

Hitro in nostalgično igranje inštrumentov, spevni vokali in pa polno dobre volje. Je pač tisto, kar ste/smo poslušali pri albumu Hero Of Our Time zgoraj navedenih Satanic Surfers iz leta 1995.

Drugi del albuma pa pripada Kranjski zasedbi The Mor(R)ons. Za svoj uvod ponudijo skladbo Hellelujah, katera pa se okvirno vrti v krogih sončnega punk rocka, a se od uvodnih Mental Strike razlikuje.

Če so Mental Strike močno spominjali na Satanic Surfers, se The Mor(R)ons bolj obračajo na Bad Religion. Instrumentalno je zadeva povsem podobna Bad Religion, vokalno pa je nekje med mešanjem Bad Religion ter Good Riddance, ki jih dobro zapolnijo ''back'' vokali preostalih članov skupine. Do tega trenutka sem bil prepričan, da so dobro ''kopirali'' Grega Graffina Not The Same, ampak so The Mor(R)ons dokazali, da gre tudi njim kar precej dobro od rok, če ne celo bolje.

V nadaljevanju prejmemo Sounds And Shapes, ki pa se kot pri primeru Mental Strike, malce distancira od Bad Religion in se bolj približa No Use For A Name. Bolj počasne narave, a še vedno precej poskočna. Soundtrack za vse starejše ''skejterje'', ki so zgoraj navedene skupine poslušali bo uživanju na ''dili''.

Po Sounds And Shapes pa preidejo The Mor(R)ons na skladbo Why. Ponovno po načelu Bad Religion in ponovno pozitivno presenečenje glede na to, da kaj takega resnično nisem pričakoval.

Za zaključek pa imamo tukaj še skladbo Resting In Peace. Gre za precej ''mainstream'' igranje pop punka, katerega nisem ravno oboževalec, a kljub temu lahko rečem, da je skladba precej poslušljiva. Je Bad Religion v nežnejši luči – in to je to.

Za omenjen split album lahko rečem, da gre za nostalgičen album, ki bo marsikoga vrnil nazaj na tista leta, ko je mladina v prostem času ''skejtala'' in poslušala zgoraj navedene skupine. Je dober spomin na čase, ko nam za marsikaj ni bilo treba skrbeti.

twitter facebook